V iskanju recepta za piškote z ovsenimi kosmiči

Na morju sem brala knjigo Tihi avtorice Susan Cain. Gre za knjigo z oddelka psihologije, verjetno bolj pop psihologije. Tako je tudi napisana. Avtorica obravnava temo introvertnosti (in ekstravertnosti) ter to, kako uspeti kot introvert tudi v svetu, ki pričakuje od nas, da smo ekstravertni. Poenostavljeno, kako tihi, mirni ljudje, ki so radi sami, uspejo v hrupnem svetu, kjer je potrebna velika mera družabnosti, povezovanja in tako ali drugače ‘prodajanja’ samega sebe. Avtorica je iz ZDA, kjer celotna družba še toliko bolj pričakuje in nagrajuje lastnosti, ki jih navadno pripisujemo ekstravertnim ljudem. Pri nas, mislim, stvar (še) ni prišla do skrajnosti, ki jih včasih avtorica opisuje v knjigi.

Continue reading →

Sladko in osebno

Pred dobrim mesecem sva se s Tino udeležili konference Blogsi 2017. Za udeležbo sem se odločila, ker sem se želela malce motivirati. In vem, da me v službi podobni dogodki motivirajo, mi dajo nove, sveže energije, druženje in izmenjava mnenj in izkušenj me spodbujajo za nadaljnje delo. Predvsem pa me celoten proces spodbudi, da razmišljam naprej, iščem nove ideje in poskušam biti boljša v tem kar počnem.

Del tega je definitivno to, da bi rada bila v zapisih bolj osebna. Kar je hkrati težko, ker sem se odločila, da bom nekatere dele svojega življenja držala privatne. Dele, ki so velik del mene, mojega doživljanja in predvsem vsakdana. Kako si lahko bolj oseben, če si ne dovoliš biti oseben? To je vprašanje, s katerim se bom spopadala pri pisanju naslednjih zapisov. Kaj je tisto, česar ne bom delila z vami? Moj gospod ne mara pozornosti in zato ga tudi ne bom vlekla v zgodbo, ki jo pišem. Drugi del mojega, ali bolje, najinega življenja pa je najmlajša članica naše družine. Tu je kopica razlogov, zakaj, in z njimi se strinjava oba, nobene debate. Continue reading →

Pehtran me vedno spomni na babico

Potica ni ravno moja najljubša sladica. Ponavadi se zelo hitro posuši, orehov nadev je težek in na splošno mi ni ne vem kaj. Seveda maram babičino potico, a še raje imam njen jabolčni štrudelj (z veliko masla!). Kakorkoli pa že čutim do orehove potice, se stvar precej spremeni pri pehtranovi. Z dovolj skute je sočna in osvežilna, pehtran pa ima poseben okus, ki mi je zelo všeč. To potico pa maram. In tudi to peče moja babica. Tu sem prvič spoznala pehtran in se z njim takoj spoprijateljila. Srečevala ga nisem pogosto. Kaj šele kje drugje. In zato je postal zame eden tistih ‘eksotičnih’ okusov, ki si jih privoščiš samo sem pa tja. Sama ga nisem uporabljala. V moji glavi je bil pač v potici in to je bilo to. Tudi doma na vrtu ga nismo imeli, niti mama, niti nona ga nista uporabljali. Na neki točki pa sem dojela, da ga lahko dam tudi v drugo pecivo. Še vedno nisem imela svežega s svojega vrta, sem ga pa našla v trgovini, posušenega. Tudi ta je v redu, ne izgubi na okusu oz. ga spremeni, kot nekatera zelišča.

Continue reading →

Dobrote z Instagrama

Na Instagramu sledim kar nekaj profilom, ki objavljajo fotografije hrane. Nekateri imajo na svojih spletnih straneh tudi recepte, drugi samo objavljajo fotografije, ne nujno niti da svoje. Kakorkoli, med njimi je Sally’s baking addiction. En dan sem zagledala fotografijo teh norih cupcake-ov, tortic. Čokoladni mafin s kremo iz arašidovega masla, polit s čokolado oz. potopljen vanjo. Morala sem poskusiti.

Moj gospod ima itak rad arašide in čokolado, tako da sem vedela, da bodo šli v promet. Nabavila sem tistih par sestavin, ki jih nisem imela doma, pogooglala sestavine, ki se jih pri nas ne dobi ali težje, in kako oz. s čim jih lahko zamenjam. In se lotila dela. Dobro sem si prebrala celotno objavo in recept. Spravila skupaj sestavine in receptu natančno sledila. No, razen manj sladkorja sem uporabila, kot običajno naredim pri tujih receptih oz. ko se mi zdi količina sladkorja pač prevelika. Spodaj delim z vami originalen recept z mojimi popravki. Torej manj sladkorja in zamenjavami v sestavinah, ki se jih pri nas ne dobi ali se jih dobi težko. Continue reading →

Roke gor!

Roke gor vsi, ki imate radi belo Linolado ali drug svetel lešnikov namaz! \o/ Jaz imam v predalu s sladkarijami poleg Nutelle vedno tudi belo Linolado. Pač, dobri sta mi. Kljub neverjetnim količinam sladkorja. Sem pa že nekaj časa razmišljala, da bi poskusila tudi sama narediti bel lešnikov namaz. Nisem hotela komplicirati z mlekom v prahu ali kondenziranim mlekom. Poleg tega se mi je zdelo, da lahko recept za lešnikov namaz, ki sem ga preizkusila par let nazaj, malce spremenim in dobim bel lešnikov namaz. In? Misija uspela. In sploh ni slabo.

Continue reading →

Navdih iz lokalne pekarne

V nedeljo smo se vrnili z dopusta. Bili smo malo tu in malo tam. Bilo je kar pestro, saj moraš imeti za dojenčka s sabo kar nekaj stvari. Velikih stvari, ki zavzamejo večino prtljažnika. Še huje je, ko si štiri dni na eni lokaciji, potem greš za naslednje štiri dni drugam, vmes še na eno poroko … in vse te stvari, ki jih voziš s sabo, moraš prestavljati ven in nazaj v prtljažnik. Itak na koncu ne veš več, kje imaš kaj. V glavnem, bilo je pestro. Pa tudi lepo. Malo smo se spočili, malo smo uživali, čustev in dogodkov je bilo tudi kar nekaj. Zanimiv dopust, bi temu rekla.

Continue reading →

SLADOLEDoteka: imamo zmagovalca

Pozimi se je začelo, spomladi smo že zbirali finaliste, zdaj pa je zmagovalni kornet SLADOLEDoteke že v skrinjah v Lidlovih prodajalnah.

Ampak najbrž ste to že slišali, videli, kupili sladoled in ga poskusili. Če pa še niste, hitro v najbližji Lidl po svojega. Aja, zmagovalni okus? Kakavov vafelj, pošprican z mlečno čokolado, v njem pa sladoleda z okusom bele čokolade in toffee karamele. Čez je polita mleča čokolada in posipani karamelizirani lešniki. Njami.

Continue reading →