262 dni …

… je minilo od mojega zadnjega prispevka na Bormašini. Od takega zapisa, kot se ga pričakuje – z receptom in fotografijo. Kar zmrazi me. To so skoraj 3/4 leta! Kaj se je v tem času dogajalo? Zaposlila sem se. In 40-urni delovnik me je popeljal na tak roller coaster čustev, kot si nisem mogla niti zamisliti. Saj ni prvič, da sem v službi za polni delovni čas, da po enem letu magisterija in porodniški se človek hudo odvadi vsakodnevne 8-urne obveze. In ta sprememba me je popeljala na en cel kup osebnostnih sprememb in prilagajanj … predvsem pa mi je prinesla pomanjkanje časa. Pomanjkanje časa za druženje z mojo čebelco, pomanjkanje časa za najbolj osnovna gospodinjska dela, kje je šele telovadba, da o kuhariji sploh ne govorim. Ampak moj škrat raste. Postaja velika in samostojna deklica, hkrati z dolgimi zimskimi dnevi, zaradi katerih bomo primorani poiskati aktivnosti znotraj štirih sten pa vam obljubim, da prihajajo boljši časi tudi za mojo kuhinjo in Bormašino. O vseh novostih in dogajanju v tem letu vas definitivno seznanim še v prihodnjih objavah, danes pa pojdimo raje kar na recept.

Zadnjič sem za uverturo spekla piškote. Še vedno imam najraje izzive, ko imam v hladilniku kakšno določeno sestavino, ki jo moram porabiti. Tokrat je bil to kremni sir. Pinterest mi je hitro ponudil recept za piškote iz kremnega sira in nastali so najbolj enostavni, mehki, biskvitasti piškotki, s čudovito aromo vanilije. Toplo vam jih priporočam kar tako, za posladek k kavici.

Continue reading →

Pozor, verjetnost povečane količine sline v ustih!

Klik na Sladoledoteko je povsem na lastno odgovornost! Res, opozarjamo vas. Na povezavi se skriva 30 najbolj zanimivih in slastnih sladoledov po izboru Tomaža Kavčiča in njegove pomočnice Eme, predstavnikov podjetja Incom in Lidl Slovenija ter Bormašinc. Naloga je bila res težka, žametni izbor pa je več kot pester in mamljiv.

Do 14. marca imate čas za glasovanje za svojega favorita, hkrati pa se lahko potegujete tudi za super nagrade. Verjamem, da je naloga težka, ampak poleti, ko bodo Lidlovi zamrzovalniki napolnjeni, bo ves trud poplačan, hehe. 

Kateri je vaš favorit? 😉

Sladoledni korent z navdihom

Huh, zadnjih 14 dni smo tako intenzivno čivkale in po drugih družbenih omrežjih razglašale in pozivale, da brž na Sladoledoteko ustvarit svojo najboljšo kombinacijo sladoleda, da smo povsem pozabile napisat še tule gor, kaj se sploh dogaja! No, akcija izbiranja Lidlovega najbolj navdihujočega sladolednega korneta še zdaleč ni zaključena! V resnici se je komaj dobro začela. 

Ste vedeli, da imamo v Ajdovščini največjo tovarno sladoledov v Sloveniji? Mhm, to ni nihče drug kot podjetje Incom, ki je proizvajalec sladoledov blagovne znamke Leone, tesno pa so z Lidlom prepleteni ne samo v aktualnem projektu Sladoledoteke, temveč tudi pri prozvodnji sladoledov blagovne znamke Deluxe. 

Saj se še spomnite lanskoletne Jogurteke, kaj ne? Izkazalo se je, da Slovenci naravnost uživamo v ustvarjanju svojih okusov in kombinacij. Lani je pri ustvarjanju okusov jogurta sodelovalo več kot 3000 uporabnikov. Koliko vas je letos ustvarilo svoj kornet, vam ne znam povedati, lahko pa vam izdam, da je bilo ustvarjenih okusov sladoledov zelo veliko. Toliko, da jih v enem življenju ne bi mogla vseh preizkusiti. Številka v resnici sploh ni presenetljiva – sladoledoteka je ponujala več kot miljon kombinacij okusov – 3 različne vaflje, 31 okusov sladoleda, 22 različnih prelivov ter 16 posipov. Če to niso sladoledna nebesa, potem pa res ne vem.

No pa saj ne vem, zakaj sem sploh presenečena. Lidl je moj najljubši trgovec. Pa ne samo, da nas redno razvaja s takšnimi in drugačnimi projekti, ki bogatijo sicer že tako široko ponudbo izdelkov lastnih blagovnih znamk – v Sloveniji imajo trenutno 49 trgovin in zaposlujejo 1300 ljudi! Čedalje bolj se mi dozdeva, da njihov slogan “Preprosto več za vas” ni samo marketinški slogan, ampak dejansko vodilo, ki odraža njihov odnos do strank in trud po dodatni ponudbi, ki obogati primarno dejavnost.

Malce sem zašla, ampak preprosto ne morem skriti navdušenja nad tem, kaj vse še sledi! S takim fajn projektom, ki nam zaposli možgančke in pocedi sline, bo poletje en dva tri pred vrati. Z njim pa Sladoledni kornet z navdihom v Lidlovih zamrzovalnikih.

Praznična večerja: sprehodi-se-po-trgovini-in-naberi-nekaj solata

Tale naša pojedina je bilo letos že tretja zapored. In res sem se je veselila! Če bi bilo po moje, bi imele take obede vsaj trikrat letno, hehe. Ampak ja, predstavljajte si, kako se uskladiti pet deklet, z najmanj tremi različnimi življenjskimi stili – misija nemogoče. Ampak res se imamo fino, super jemo, in vsako leto tudi bolje kuhamo! Iz leta v leto tudi bolje naštudiramo porcije – če smo se prvo leto odkotalile skozi Bernardina vrata, smo letos po Sanjini juhi in moji solati Ani zabičale, naj pripravi samo eno porcijo glavne jedi. In bilo je je ravno dovolj. 

In tako zaključujemo še eno leto. Kaj naj rečem, zame osebnostno je bilo tudi to leto en hud roller coaster – z majhnih otrokom to res ni težko doseči, hehe. Kuhala sem manj, kot sem upala, da bom, in jedla slabše, kot sem pričakovala, da bom. V letu 2017 je vsekakor veliko manevrskega prostora, da to izboljšam. Smo na Bor mašini imele nekaj super kulinaričnih projektov v tem letu in samo upam, da bo drugo leto tudi tako dobro, če ne še boljše. Vseh projektov na blogu niti ne omenimo, vabljeni na našo Facebook stran, kjer take zadeve vsekakor izpostavimo. 

No, en tak konkreten zaključek leta še spišem, za danes pa preneham čvekati in raje napišem, kako sem za našo večerjo pripravila solato. To je taka solata, ko nimaš kaj dosti časa za razmišljanje, kaj in kako bi, ampak se samo sprehodiš po trgovini (aja, pa časa tudi ni preveč – otrok spi v avtu! Babica jo pa čuva, brez skrbi, ne puščam male Gaje same v avtu. ;)) in upaš, da bo rezultat dober. In je bil! Solata z gorgonzolo, arašidi in še in še

Continue reading →

In ko je vse skuhano, pomivanje!

Res je, da SilverCrestov Monsieur Cuisine veliko, veliiiiiiko dela opravi namesto nas. Sekljanje, mešanje, kuhanje … Ja, ni da ni. No, eno stvar pa le prepusti nam. In to (skoraj) v celoti. Pomivanje! Ampak ni panike, na tem mestu ponujam par super nasvetov, ki bodo tudi to, sicer neprijetno opravilo, ki mu ne gre ubežati, olajšali. Jaz sem hudo lena, kar se tiče pospravljanja TAKOJ po tem, ko je jed skuhana in pojedena, hehe. A veste gospodinje, ki grejo zvečer spat, kuhinja pa je taka, kot da nameravajo zjutraj zajtrk postreči s pulta in ne s krožnikov? No, jaz nisem taka. Mene posoda počaka do jutra. Je pa tudi res, da imam hudo travmo – kar se tiče ropotanja zvečer. Te besede sedaj pišem v mojo obrambo, da ne boste mislili, da sem res totalen gnoj od človeka, haha. V glavnem – naša tamicena res nič, ampak čisto nič ni spala kot novorojenček. In sedaj, ko zadnjih nekaj mesecev KONČNO spi, si pač zvečer ne upava galamiti, da je, BOGNEDAJ, ne zbudiva. Tako. No, sedaj pa k čiščenju Monsieur Cuisina, haha. 

Continue reading →

Čokoladni mousse. Brez 28 pripomočkov.

Uh, se spomnim, ko sem prvič delala mousse. Seveda je bil po receptu Julie Child, kaj pa drugega. Ena posodica za topit čokolado in maslo. Druga posoda za stepat beljake v sneg. Tretja posoda za stepat rumenjake s sladkorjem. Ne pozabimo termometra. In podaljška. In še eno posodo z vodo, ker rumenjaki se stepajo nad soparo. In potem imamo najbrž še en kup druge opreme, pa sem ta kompliciran postopek že nekaj časa nazaj poteptala globoko v spomin, do katerega ne dosežem več. Ker taka priprava je preprosto – too much. Tu mač. Ni čudno, da so američani iznašli enostaven mousse – ko stopljeno čokolado vmešajo v stepeno smetano. (Kar, seveda, ni tapravi mousse.) Saj ne rečem, dober je in če je treba je treba, ampak za nek preprost posladek kar tako, da vse skupaj izpade malo bolj fino in elegantno in da ga lahko (malce vinjeni) postrežemo za silvestra … je pa preveč. Ampak, sedaj imamo SlverCrestovega Monsieur Cuisina. Nič več ni preveč. Sedaj je vse samo … en dva tri. 

Continue reading →

Grahova juha

Največja prednost našega Gospodiča je zagotovo to, da zna mešati in kuhati. Pa da zmiksa karkoli neverjetno hitro in neverjetno močno. Pa da je po kuhi umazana ena sama posoda. Hm, v resnici se ne morem odločiti, kaj mi je všeč najbolj. Najverjetneje res to, da imam čim manj umazane posode. Da se lahko sita in dobre volje, zleknem na kavč in počivam nadaljnjo uro. No, o tem, kdaj sem to nazadnje počela, kdaj drugič, hehe. Ampak lepo bi bilo. Če ne drugega, imam pa vsaj kuhinjo pospravljeno. In toplo, sladkasto, zeleno zimsko juho v želodčku, ki me prijetno greje v teh mrzlih dneh.

Continue reading →