Meal prep, četrtič: Bananine palačinke

Letos je noro. Če nisem bolna jaz, potem je prehlajena tavelika čebelca in v najhujšem možnem scenariju – tamali škrat. Čakam, da pride pomlad. Ne tale februarska, ampak tista, ki bo prišla aprila, po marčevski pošiljki snega Velkavrh je rekel, da zima letos še ni rekla zadnje, in jaz samo upam, da je temu res tako. Hudiča, včasih sem zvončke mami nabirala za materinski dan, potem sem se zadnjih par let soočala s tem, da do takrat že odcvetijo in sem jih nabirala za 8. marec, ampak na Prešernov dan, to je pa too much. No in potem se čudimo, zakaj so vrtčevske skupine na pol prazne – na eni točki, je bilo v Gajini skupini zgolj 7 otrok od 19. In to, da je moj cmok doma in ne v vrtcu, mi kot mami neješče in silno izbirčne deklice, prinese malokateri izziv. Ampak ko pogruntam, katera hrana ji paše, potem se pripravim, na hude čase. Ker ko si čebelca zaželi palačink, ja ni vrag, da ravno takrat doma ne bom imela super zrelih banan, ki naredijo te palačinke super njam.

Ta recept je že dolgo moj go to recept za palačinke. Sem poizkusila številne, ampak tale glede na vložen čas in tehniko priprave prinese optimalne rezultate. Pa še sestavine so malce bolj zdrave. Našla sem ga pri Mountain Mama, sestavine pa, jasno, ob vsej naglici skoraj vedno malce prilagodim.

Sestavine:

  • 2 skodelici ovsenih kosmičev (mleti – modri iz Lidla ali Hoferja)
  • 1 in 1/4 skodelice mleka (lahko kravjega, lahko rastlinskega)
  • 1 velika zelo zrela banana (lahko tudi 1 in pol ali 2 manjši)
  • ščep cimeta
  • ščepec soli
  • 1 žlica medu
  • 1 vanilijev sladkor
  • 1 veliko jajce
  • 1 čajna žlička in pol pecilnega praška

Postopek:

Kaj je najboljše pri vsem skupaj? Vse sestavine damo v blender, zblendamo, da je vse super premešano, in to je to. In te količine jaz dobim cca. 25 srednje velikih palačink. Pečem po 4 hkrati. Gaja v eni rundi poje 5 palačink – to pomeni, da vsaj 3 porcije zapakiram v posodice in dam v zamrzovalnik. Da sem naslednjič, ko se spomni: “Jaz bi pa palačinke za večerjo!” pripravljena. 🙂

Meal prep, tretjič: Piščančji paprikaš

Joj, koliko časa je pa tale prispevek že v osnutkih! Smo v zadnjem tednu januarja, jaz pa pri malici oziroma kosilu, ki sva ga jedla v drugem tednu, hehe. No, jaz vedno rečem da bolje pozno kot nikoli. Poleg tega je pa tale januar zdravstveno tako turbolenten, da je kar malo čudno, da mi sploh uspe še kaj spisati. Najprej se je z manjšo virozo spopadala moja čebelca, prejšnji teden je pa še mene povozila angina, za nameček pa je moje telo na antibiotik reagiralo še z alergijo. Pestro, v glavnem. Veliko raje bi se spet vrnila v tista dva dneva, ko sem nama za kosilo pripravila tale paprikaš, njomz. Recept sem našla pri Jerneju, ki me vedno navduši s preprostimi recepti, ki me nikoli ne razočarajo. Zato na tem mestu niti ni potrebno odkrivati tople vode.

Recepta sem se držala kot pijanec plota, edino kar sem spremenila je to, da sem uporabila piščančje prsi namesto beder. Prav tako sem namesto kisle smetane uporabila sladko smetano (250 ml). Tudi pri postopku sem si drznila ubrati eno bližnjico – po tem, ko sem prepražila koščke piščanca, le-teh nisem umaknila v ločeno posodo, ampak sem mesu dodala čebulo in nadaljevala s pripravo.

Je pa ta recept sicer res super, enostaven, okusen, paprikaš je točno tak, kot mora biti. Za naju dva sem za štiri porcije uporabila en par piščančjih prsi (torej – dve polovički prsi) in 500 g širokih rezancev. Je bilo tako fino kosilo, ki me je nasitilo za kar nekaj časa, Denisa pa najverjetneje tudi, hehe. Tako pripravljeno kosilo se tudi brez problema pogreje po dveh dneh, edino kar je – omaka se malce zgodi, zato je potrebno dodati malenkost vode in je omaka kot nova. Toplo pa vam priporočam, da pred serviranjem oziroma razdelitvijo v posamezne posode, testenine premešate skupaj z omako – saj veste, drugače se testenine sprimejo in bo vse skupaj ena velika trda kepa.

Meal prep, drugič: Mesne kroglice in riž

Gremo naprej. Moram priznati, da sem ob dveh otrocih tako utrujena, da sem pravzaprav povsem brez ideje, kaj sploh napisati. Napišem lahko samo to, da se tale meal prep meni izjemno dopade. Ne morem vam povedati, kakšno olajšanje začutim, ker vem, da imam hrano že pripravljeno v hladilniku, haha. No, podobno olajšanje začuti najverjetneje tudi moja mami, ki iz spodnjega nadstropja prihiti v našega zgornjega in si postreže z že pripravljenim kosilom. Do zadnje porcije teh mesnih kroglic z rižem sem tako prišla v zadnjem momentu, da sem le uspela naredit tudi eno fotko. Recept, ponovno, nič posebnega, priprava pa vzame toliko, da ni niti omembe vredno, če upoštevamo, da imamo potem nadaljnje štiri dni mir in čisto kuhinjo.

Sestavine:

  • 450 gramov mešanega mletega mesa
  • 1 čebula
  • česen v prahu
  • 6 suhih paradižnikov
  • 1 jajce
  • 30 g krušnih drobtin
  • sol, poper
  • 280 g riža
  • 500 g paradižnikove mezge

Omenjene sestavine zadostujejo za štiri porcije, postopek pa je sledeč. Čebulo drobno sesekljamo in prepražimo. Počakamo, da se malce ohladi, medtem pa v posodi zmešamo vse sestavine za mesne kroglice: meso, jajce, drobtine, začimbe ter sesekljane sušene paradižnike. Ko je čebula ohlajena oziroma sobne temperature, jo primešamo k zmesi in samo hitro pregnetemo. Oblikujemo majhne kroglice in jih popečemo na olju. Ko so z vseh strani rjavo zapečene, jim dolijemo paradižnikovo mezgo in kuhamo še 10 minut. Med tem skuhamo še riž po navodilih z vrečke oziroma v dvakratni količini slane vode. Vse skupaj samo še razdelimo v posodice in naslednja dva dni uživamo v brezdelju.

Meal Prep, prvič: Mučkalica in skutni žličniki

Bom kar iskrena – moja prehrana je trenutno na katastrofalni točki. Pa niti nima nedavni december prstov vmes, bolj bi lahko krivdo pripisala temu, da sem na porodniškem dopustu. In potem sem doma, gnezdim z dojenčkom, neprestano lačna (pravijo, da zaradi dojenja, hm) in hrana kar leti vame brez repa in glave. Ob 11ih dopoldne dosežem dnevni kalorični vnos odrasle ženske, do večera lahko konkuriram moškemu, ki je cel dan fizično aktiven. In to seveda ni okej. Ne za moje fizično, še manj pa za psihično zdravje. Potem pa berem nasvete ljudi, ki živijo zdravo in so postavni in aktivni in zdravi … in vsi pišejo – obroke si pripravljajte vnaprej! Okej, razumem, če si v službi in nimaš časa, da bi si vsak dan sveže skuhal, ampak jaz sem vendar doma, valda IMAM čas. Ampak resnica je, da ga največkrat nimam. Ko moj dojenček postane tečen in zaspan, ga popokam v voziček in greva ven. In potem sva zunaj tri ure, prideva notri, OBA lačna, on joka, jaz jokam, na hitro pograbim toast in vikikremo in med basanjem uspem nahraniti še njega. On je sit in vesel, jaz sem sita in … vedno bolj debela. In nesrečna … Potem pa mi je mož nekega dne rekel, da bi si nosil malico v službo. Okej, lahko ti skuham. In če skuham malo več, imamo hrano še zase. In tako smo pri mojem novem projektu, za katerega upam, da bo trajal čim dlje. MEAL PREP. Priprava hrana.

Continue reading →

262 dni …

… je minilo od mojega zadnjega prispevka na Bormašini. Od takega zapisa, kot se ga pričakuje – z receptom in fotografijo. Kar zmrazi me. To so skoraj 3/4 leta! Kaj se je v tem času dogajalo? Zaposlila sem se. In 40-urni delovnik me je popeljal na tak roller coaster čustev, kot si nisem mogla niti zamisliti. Saj ni prvič, da sem v službi za polni delovni čas, da po enem letu magisterija in porodniški se človek hudo odvadi vsakodnevne 8-urne obveze. In ta sprememba me je popeljala na en cel kup osebnostnih sprememb in prilagajanj … predvsem pa mi je prinesla pomanjkanje časa. Pomanjkanje časa za druženje z mojo čebelco, pomanjkanje časa za najbolj osnovna gospodinjska dela, kje je šele telovadba, da o kuhariji sploh ne govorim. Ampak moj škrat raste. Postaja velika in samostojna deklica, hkrati z dolgimi zimskimi dnevi, zaradi katerih bomo primorani poiskati aktivnosti znotraj štirih sten pa vam obljubim, da prihajajo boljši časi tudi za mojo kuhinjo in Bormašino. O vseh novostih in dogajanju v tem letu vas definitivno seznanim še v prihodnjih objavah, danes pa pojdimo raje kar na recept.

Zadnjič sem za uverturo spekla piškote. Še vedno imam najraje izzive, ko imam v hladilniku kakšno določeno sestavino, ki jo moram porabiti. Tokrat je bil to kremni sir. Pinterest mi je hitro ponudil recept za piškote iz kremnega sira in nastali so najbolj enostavni, mehki, biskvitasti piškotki, s čudovito aromo vanilije. Toplo vam jih priporočam kar tako, za posladek k kavici.

Continue reading →

Pozor, verjetnost povečane količine sline v ustih!

Klik na Sladoledoteko je povsem na lastno odgovornost! Res, opozarjamo vas. Na povezavi se skriva 30 najbolj zanimivih in slastnih sladoledov po izboru Tomaža Kavčiča in njegove pomočnice Eme, predstavnikov podjetja Incom in Lidl Slovenija ter Bormašinc. Naloga je bila res težka, žametni izbor pa je več kot pester in mamljiv.

Do 14. marca imate čas za glasovanje za svojega favorita, hkrati pa se lahko potegujete tudi za super nagrade. Verjamem, da je naloga težka, ampak poleti, ko bodo Lidlovi zamrzovalniki napolnjeni, bo ves trud poplačan, hehe. 

Kateri je vaš favorit? 😉

Sladoledni korent z navdihom

Huh, zadnjih 14 dni smo tako intenzivno čivkale in po drugih družbenih omrežjih razglašale in pozivale, da brž na Sladoledoteko ustvarit svojo najboljšo kombinacijo sladoleda, da smo povsem pozabile napisat še tule gor, kaj se sploh dogaja! No, akcija izbiranja Lidlovega najbolj navdihujočega sladolednega korneta še zdaleč ni zaključena! V resnici se je komaj dobro začela. 

Ste vedeli, da imamo v Ajdovščini največjo tovarno sladoledov v Sloveniji? Mhm, to ni nihče drug kot podjetje Incom, ki je proizvajalec sladoledov blagovne znamke Leone, tesno pa so z Lidlom prepleteni ne samo v aktualnem projektu Sladoledoteke, temveč tudi pri prozvodnji sladoledov blagovne znamke Deluxe. 

Saj se še spomnite lanskoletne Jogurteke, kaj ne? Izkazalo se je, da Slovenci naravnost uživamo v ustvarjanju svojih okusov in kombinacij. Lani je pri ustvarjanju okusov jogurta sodelovalo več kot 3000 uporabnikov. Koliko vas je letos ustvarilo svoj kornet, vam ne znam povedati, lahko pa vam izdam, da je bilo ustvarjenih okusov sladoledov zelo veliko. Toliko, da jih v enem življenju ne bi mogla vseh preizkusiti. Številka v resnici sploh ni presenetljiva – sladoledoteka je ponujala več kot miljon kombinacij okusov – 3 različne vaflje, 31 okusov sladoleda, 22 različnih prelivov ter 16 posipov. Če to niso sladoledna nebesa, potem pa res ne vem.

No pa saj ne vem, zakaj sem sploh presenečena. Lidl je moj najljubši trgovec. Pa ne samo, da nas redno razvaja s takšnimi in drugačnimi projekti, ki bogatijo sicer že tako široko ponudbo izdelkov lastnih blagovnih znamk – v Sloveniji imajo trenutno 49 trgovin in zaposlujejo 1300 ljudi! Čedalje bolj se mi dozdeva, da njihov slogan “Preprosto več za vas” ni samo marketinški slogan, ampak dejansko vodilo, ki odraža njihov odnos do strank in trud po dodatni ponudbi, ki obogati primarno dejavnost.

Malce sem zašla, ampak preprosto ne morem skriti navdušenja nad tem, kaj vse še sledi! S takim fajn projektom, ki nam zaposli možgančke in pocedi sline, bo poletje en dva tri pred vrati. Z njim pa Sladoledni kornet z navdihom v Lidlovih zamrzovalnikih.