#MealPrep: Nimamo recepta za curry?!

Nisem čisto prepričana, kako je to mogoče, ampak bila sem prepričana, da na Bormašini zagotovo najdemo recept za curry. Tak z mesom ali zgolj zelenjavni, bila sem PREPRIČANA. Potem pa poizkusim najprej z iskanjem po ključnih besedah, pa mi najde samo recepte, ki vsebujejo začimbo curry. Potem grem iskati še po bazi receptov. Med mesnimi jedmi. NIČ. Med zelenjavnimi. Še vedno NIČ. Hm.

No, bolje pozno kot nikoli. Hkrati ko tole pišem, se spet počutim malce nekoristno. Neizpolnjeno. Ta recept je namreč tako enostaven, da se mi zdi skoraj greh, saj bom za pisanje postopka in recepta porabila več časa, kot pa sem jo najverjetneje za samo kuho, haha. Je pa tole v resnici čisto pravi veganski recept. Včasih paše tudi kaj takega. V zadnjih treh mesecih sem namreč pojedla zelo veliko mesa, pa v resnici po srcu nisem nek hud mesojedec. In zdaj, ko nas poletje razvaja s takimi temperaturami (ne me narobe razumet, edina prednost poletja je ta, da lahko jemo sladoled), se meni osebno meso res ne dopade preveč – razen na kakšnem pikniku.

Potrebujemo:

  • zelenjavo po želji (korenje, bučke, grah, čebula, por, paprika, cvetača …) – jaz sem tokrat uporabila kar mediteransko mešanico zamrznjene zelenjave iz Lidla
  • 1 pločevinko kokosovega mleka (tistega gostega – jaz ga kupim v Lidlu ob azijskih tednih, zelena pločevinka)
  • vir beljakovin – tokrat sem dodala 1 pločevinko kuhane čičeriko (lahko pa nadomestite ali dodate še piščanca, tofu, …)
  • 300 g riža
  • začimbe: curry, sol, …

Priprava:

Za začetek narežemo vso zelenjavo – koščki so lahko malce večji, tudi do 2 x 2 cm. Potem jo prepražimo na malo olja – fino je, da jo prepražimo na hitro, na visoki temperaturi, tako je tudi najbolj okusna. V kolikor dodajate zelenjavo, ki potrebuje več kuhanja (cvetača, korenje), lahko dodate malce vode, da se med praženjem pokuha oz. poduši. Ko je zelenjava napol kuhana, jo začinimo s soljo in curryjem, nato pa dodamo kokosovo mleko. Dobro premešamo in kuhamo še približno 10 minut. Med tem pa tudi skuhamo riž.

Iz omenjenih količin so nastale tri porcije – eno sem pojedla isti dan, dve pa sta me še dva dni razveseljevali v hladilniku. A sem že povedala, da obožujem #MealPrep?

nfd

PO-velikonočni #MealPrep: Juha

In ko smo ob koncu praznikov že povsem brez moči in energije, obležimo na kavču zgolj s samo eno mislijo: da je jutri potrebno iti v službo. No, jaz sem za ta privilegij še naslednjih par mesecev prikrajšana, ampak se poskušam postaviti v čevlje mojega povprečnega bralca, hehe. Torej, ko smo v časovni stiski in povsem brez energije, takrat je čas za en preprost #MealPrep. In kaj je bolj preprostega od tega, da počistimo zamrzovalnik in hkrati rezultiramo v okusni topli malici za naslednja dva dni? Juha, kar pa drugega.

To juho sem poimenovala kar Povelikonočna juha, preprosto zato, ker ji šunka da velikonočni okus, ki se ga še naslednjih par tednov me bomo znebili.

Sestavine:

  • 1 čebula
  • 2 korenje
  • 1 bučka
  • 300 g šunke
  • 80 g prosene kaše
  • 750 ml vode
  • Lovorjev list

Priprava:

Čebulo sesekljamo in prepražimo na olivnem olju. Dodamo na kocke narezano šunko, korenje in bučko in vse se par minut pražimo. Nato zalijemo z vodo, dodamo proseno kašo, lovorjev list in solimo ter kuhamo 20 minut do pol ure, dokler kaša ni kuhana.

PO-velikonočni #MealPrep: Štefani pečenka

Danes sledi recept za toplo malico, ki si jo lahko pripravite za dva ali tri dni vnaprej in pri kateri lahko hitro porabite do štiri trdo kuhana jajca, ki so ostala od velikonočnih pojedin. Receptov za štefani pečenko je veliko, ampak kolikor sem na hitro uspela pregledati, je najbolj v uporabi tisti, ki od vas zahteva uporabo kruha, ki ga namočimo v mleko. Jaz sem precej prepričana, da je omenjena pečenka s tem dodatkom izvrstna, ampak taka priprava je za moje #MealPrep kriterije že malce preveč obsežna, hehe. Sama sem recept zato poenostavila, končni rezultat pa je še vedno tak, da ga je moja mati pospremila z besedami: “Tina, ti pa zdaj kuhaš že bolje kot jaz.”

Sestavine:

  • 1 kilogram mletega mesa (katerega koli)
  • 4 trdo kuhana jajca
  • 1 surovo jajce
  • 3 žlice drobtin
  • 1 manjša čebula
  • Česen v prahu (ali 1 strok svežega), mleta paprika, poper, sol
  • Sesekljan čemaž in peteršilj (za slabo pest obojega)

Priprava:

Sesekljamo čebulo, česen (v kolikor ne uporabimo takega v prahu), peteršilj in čemaž. V posodo damo meso, surovo jajce, drobtine, sesekljana zelišča in začinimo s poprom, soljo in rdečo papriko. Vse fino pregnetemo, najbolje kar z rokami. Maso položimo na pekač in v sredino naredimo jamico po celi dolžini, kamor položimo jajca. Nato izoblikujemo štruco in jo v pečici pečemo na 180° C približno eno uro.

Pehtran me vedno spomni na babico

Potica ni ravno moja najljubša sladica. Ponavadi se zelo hitro posuši, orehov nadev je težek in na splošno mi ni ne vem kaj. Seveda maram babičino potico, a še raje imam njen jabolčni štrudelj (z veliko masla!). Kakorkoli pa že čutim do orehove potice, se stvar precej spremeni pri pehtranovi. Z dovolj skute je sočna in osvežilna, pehtran pa ima poseben okus, ki mi je zelo všeč. To potico pa maram. In tudi to peče moja babica. Tu sem prvič spoznala pehtran in se z njim takoj spoprijateljila. Srečevala ga nisem pogosto. Kaj šele kje drugje. In zato je postal zame eden tistih ‘eksotičnih’ okusov, ki si jih privoščiš samo sem pa tja. Sama ga nisem uporabljala. V moji glavi je bil pač v potici in to je bilo to. Tudi doma na vrtu ga nismo imeli, niti mama, niti nona ga nista uporabljali. Na neki točki pa sem dojela, da ga lahko dam tudi v drugo pecivo. Še vedno nisem imela svežega s svojega vrta, sem ga pa našla v trgovini, posušenega. Tudi ta je v redu, ne izgubi na okusu oz. ga spremeni, kot nekatera zelišča.

Continue reading →

Pite: vedno raje jih imam

Pite so se mi v zadnjem času priljubile. V preteklosti pa sem namesto njih veliko raje izbrala torto. Danes je morda malce drugače. In pite se zelo rada lotim. Tako kot pri tortah se lahko igram z različnimi okusi in kombinacijami, pripravim navadno testo, čokoladno ali s kakšnim zanimivim okusom, začimbo. Prav tako je z nadevom. Hkrati je pita nekoliko manj ‘fensi’ od torte, a še vedno prava poslastica ne zgolj za oči, ampak predvsem za brbončice v ustih. V katerem taboru ste pa vi? Ljubitelji_ce pit ali tort?

 

Tokrat sem pito pripravila za obiske prijateljev pri mojih starših. Odločila sem se za zanimivo kombinacijo meni ljubih okusov: vanilija, hruška in črni čaj. Dovolj nevtralno, da so všeč večini, a vseeno malo bolj posebno, predvsem zaradi zanimivega okusa, ki ga testu doda črni čaj. Continue reading →

Ena čisto navadna rižota

Tale receptura res ni znanstvena fantastika. Je pa v resnici odličen prikaz, kako v SilverCrestovemu Monsieur Cuisinu pripraviti riž. En tak, ki se sam skuha. Saj vem, skuhati riž ni nobena znanstvena fantastika. Ampak meni ga vedno kaj zakuha, tale riž, hehe. Sploh na indukciji. Ne moreš ga pustiti, da se sam kuha, brez mešanja, ker se mi vedno prime na posodo. Potem je tu vedno vprašanje koliko vode, pa a ga po koncu kuhe odcedimo ali ne, pa ali bo sprejet ali to ali ono … V glavnem, riž nikoli ni bila moja komfortna cona, zato sem prav vesela, da se ga v omenjeni napravi pripravi brez hujših travm. Moj riž je bil še malo oplemeniten, za Italijane bi bila to že cela rižota, po želji pa seveda dodajajte sestavine čisto po vaših željah. Moj recept pa je šel takole …

Continue reading →

Bučkaton – 2

Pa nadaljujmo.

V resnici sem hotela narediti bučni burek. Pa doma nisem imela vlečenega testa, v trgovino pa nisem utegnila skočiti. (#dojenček) Pa sem se malce sprehodila do hladilnika moje drage mame in poglej, poglej, nikoli ne razočara! Listnato testo! Prav tako dobro bo, če ne še boljše! Sicer ne bo taprav burek, ker pravi burek je, jasno, iz vlečenega testa, ampak tudi štrudelj je boljši z listnatim testom, hehe.

In tako bučni burek postane Bučni zavitek.

IMG_20160821_121646 Continue reading →