SMUTIJI spotoma: Zeleni.

Zjutraj je tako težko vstat. Tema je še, zunaj mraz, po možnosti tako kot danes še sneg, in ves kaos se zdi tako lahko zamudljiv pod toplo odejo… Ampak nič, treba je v svet, najprej pa še kaj dobrega zaužiti! Pripravila sem tri zelenkote, vsi so na bazi špinače in manga, ker, ne boste verjeli, oboje imam na zalogi in oboje obožujem.

Sem pa tekom dveh tednov, kar bolj pridno blendam v ranem jutru, ugotovila, da sem dopoldne manj zaspana, če zjutraj pijem tele dobrote. Prej sem pojedla kak rogljiček, sendvič, kosmiče oziroma nič, pa se mi je začelo okoli 10.ure res spati. Zdaj se mi zdi, da smuti prime bolj kot kava! (Ampak, da vas vseeno potolažim, kava je le kava, zjutraj tako fino zadiši, ko pridem na delo, da ji težko rečem ne. Tako zdrava jutra bi bila pa že čist antibormašincastajl!)

zeleni1

Torej, veselo na delo, blenderji Slovenije! Trgovinski seznam je malo daljši, ampak nič ne de, malo prevetrite omare, poiščite vso suho sadje in oreščke, ki jih je prinesel Miklavž, pa jih dodajate tem smutijem. Prav tako lahko sledi sezam, lanena semena, chia semena, prosena ali ajdova kaša (oboje pred blendanjem kuhano!), pirini kosmiči… Samo da je. Telo vam bo za tak jutranji pogon hvaležno, povrnilo pa vam bo z energijo čez cel dan.

Continue reading →

Slavnostna večerja – Snežne kepe

Božični nemir (da ne rečem panika) je mimo, zapozneli božički tu in tam še tečejo šprint, da pustijo darilca pod jelko. Božično prenajedanje je prav tako mimo, izgovorov za pretirano posvečanje hrani in pijači pa je še vedno dovolj. Vendarle je treba biti gostitelj, kot se šika. Družina je svoje delo kot poskusni zajček za nove recepte opravila, prijateljem zdaj lahko serviramo preizkušene in izboljšane recepte. Sicer sem sama naredila ravno obratno, nihče pa se ni pretirano zgražal (razen nekaj godrnjanja ‘kam naj spravim še sladico’, ki pa ga gladko preslišim).

Zakaj sem za slavnostno večerjo izbrala ravno snežne kepe? Ker so tako retro, da so že zato vedno ‘in’, pa tudi zato, ker smo si sneg želeli že par tednov nazaj, pa ga ni bilo od nikoder. Sladica je preprosta, lahko jo pripravite malo vnaprej, dobra je topla in mrzla, ostala pa tako ali tako ne bo! 

IMG_0350

Continue reading →

Celi dnevi v kuhinji

Zadnji teden sem preživela toliko časa v kuhinji kot še nikoli. Poleg packarij, ki sem jih pripravljala za bor mašino, sem pekla še tri runde piškotov, kuhala kosila, pekla mafine in najbrž še kaj, česar se ne spomnim več. V glavnem, cel delovnik sem dnevno preživela v kuhinji. Poleg tega, da sem bila veliko v kuhinji, se mi zdi, da sem tudi ogromno pospravljala in pomivala. Sploh pri pripravi sladic mislim, da je veliko čiščenja in pomivanja posode. Sploh, ker je veliko take posode, ki se ne pomiva v pomivalnem stroju, ampak jo je treba pomiti na roke. Če pa se že pomiva v pomivalnem stroju, sem jo pa tako ali tako mogla pomiti na roke, ker sem jo potrebovala prej, kot bi stroj opral. Pred časom sem razmišljala, kako bi se obnesla v kuhinji cele dneve, pa mislim, da bi mi kar šlo. Najbrž bi bil tempo veliko hujši in bi morala delati bolj stvari, ki mi niso všeč, kot tiste, ki so mi. Bistveno pa je, da bi zdržala.

Tudi danes, kot pretekle dni, sem se po dveh obiskih trgovine – ker sem pač prvič pozabila kupiti nekaj stvari, utaborila v kuhinji. Danes sem pripravljala moje tretje darilo iz kuhinje: čokoladni namaz (ja, govorimo o domači različici Nutelle).

032 Continue reading →

Vaba za piškotno pošast

Ne gre nam tole, decembrsko obdarovanje. Samo Ana se pridno prebija čez teden kulinaričnih darilc, druge pa smo se izgubile nekje med dirkanjem po Ljubljani. Ali Egiptu, tako kot Tina, ki uživa na zimskopoletnem dopustu. Ostale navdušeno vzdihujejo ob fotografijah palm, jaz imam pa čisto rada mraz. Tako lepo se lahko zapakiram v žabe in štumfe in škornje in spodnje majice in tople puloverje in šale. Samo nos kuka ven. Nos, ki zaradi nizkih temperatur/kuhanega vina/stiskanja mozoljev večkrat zardi.

Zardeva pa tudi moj božiček, ki z vedno bolj častitljivo starostjo postaja vedno bolj dolgočasen. Letos se sploh namerava izogibati nakupovalnim prostorom, zato je opasal predpasnik, odprl Bor mašino za punce, pobral ideje Piškotarije 2014 in se za en dan zaprl v kuhinjo. No, Božiček sem jaz, zato so tudi piškoti primerno ponesrečeni. Čokoladni after eight so padli skupaj, čokoladno-pomarančni grižljaji niso nikoli dobili oblike smrečic, kokosovih poljubčkov nikakor nisem znala ravno prav zapeči … no, marmeladne lunice pa so sorazmerno uspele.

 

2 Continue reading →

Osem okusov vročih čokolad

Pretekli teden smo pekle piškote, da smo z njimi posladkale svoje najdražje za sv. Miklavža. Zdaj pa je počasi čas, da začnemo razmišljati o naslednjem ‘obdarovalnem’ prazniku, božiču. December bomo namreč na bormašini za punce namenile prav temu, da lahko s pomočjo naših receptov presenetite z okusnimi darili vse, ki so vam sladkali preteklo leto. To je seveda tudi odličen izgovor za nas, da pripravimo za svoje prijatelje, družino in sodelavce prav prijetna sladka (in slana?) darila.

Sama se vsako leto poskušam spomniti česa novega in božična darila pripraviti sama. Pa ne (samo) zaradi tega, ker zadnje čase varčujem (da vas ‘potolažim’, na koncu vedno zapravim več, kot če bi darila kupila v trgovini), ampak predvsem zato, ker mislim, da imajo doma izdelana darila nekaj več duše. Letos sem se odločila, da izkoristim preizkus priprave domače vroče čokolade in ga zapakiram v darilo.

062 Continue reading →

Ker so dnevi kratki, naj bodo vsaj sladki: Nebeške tortice

Medtem, ko ‘pogledam samo še tole, potem grem pa res naredit vse, kar moram’, poslušam jutub mix Bahamas (priporočam za vzdušje) in najdem še kak izgovor, da še nisem objavila nove objave na Bormašinci, dobim seveda link do našega novega projekta #kuhaM in spet čas zleti mimo. Da tega, kako po slabih dveh mesecih ukvarjanja s pomanjkanjem časa še nisem naumila pametnega/učinkovitega razporeda opravkov, da bodo narejeni, ker ‘grem in pridem po temi’, ne omenjam. Kako zmorete, delovni ljudje, res?

Ja, res z veseljem smo se odzvale povabilu najboljšega soseda, da nas postavi pred nove izzive in iz nas izvabi recimotemutako, najboljše kuharske ideje. Medtem, ko smo objavljale svoje recepte za prvi izziv ( Imamo krompir!…In jabolka.), smo svoje znanja željne glave nesle tudi na prvo #kuhaM delavnico priprave steakov. Tudi na to temo pride fotoreportaža tukaj, ampak, lepo po vrsti. Nazaj k torticam v kozarčkih.

Čeprav sem pri nastajanju tehle tortic v bistvu bolj asistirala in opravljala predvsem ljubi del – fotografiranje, sem dobila dovoljenje, da jih objavim, ker so a.božanske, b.izgledajo nebeško in c.je vedno dober čas za sladico. Vidite tisti največji kozarec? Tista tortica je bila zame. Sicer je bil kozarec sprva bolj za to, da se je odvečna masa nekam dala, ampak na koncu je ostalo precej, pa se nisem pustila preveč prosit. Ni dočakala naslednjega dne, če se prav spomnim:)

Continue reading →

Zakaj marati mraz

Prejšnji vikend sem se še kopala v morju in sončila na plaži. V kopalkah, da ne bo pomote. Govorim o 19. oktobru, ja. Vreme je bilo na Primorskem res lepo in tudi toplo, tako da smo ga z družino izkoristili še za zadnje kopanje letos. Včeraj pa mi dragi ob kosilu reče, da bi lahko šla ta vikend kaj na sneg. Grdo sem ga pogledala in mu povedala, da se bom snegu izogibala toliko časa, kolikor bo le možno. Čisto navdušeno me je prepričeval, da bi bilo res hudo biti en vikend še na morju in se kopati, naslednji pa že hoditi po snegu nekje v hribih. Zamisel kot taka res ni slaba, priznam, poudarja raznolikost in zanimivost naše male državice in je na nek način provokativna, ampak … ne.

Kot sem že večkrat povedala, obožujem poletje in toploto, tako da je jasno, kakšen je moj odnos do mraza in zime. In snega. Dokler mi ni treba biti na mrazu, gaziti po kakšni snežni brozgi po mestu ali karkoli sličnega, je še v znosno. Priznam, sneg v hribih mi je všeč in je lahko tudi zabaven, če sem primerno oblečena in opremljena z gamašami, da lahko po njem gazim in se vanj mečem. Ampak tukaj se vsa ljubezen konča. Kratki dnevi in pomanjkanje svetlobe mi poberejo veliko energije, tako da vsekakor pozimi porabim veliko več elektrike, ker imam prižganih kar čim več luči, da si priskrbim dovolj visoko dozo svetlobe, četudi umetne, da ne postanem depresivna v tem delu leta. Pomanjkanje svetlobe in mraz me enostavno upočasnita, kar zabubila bi se v svoj kot in ne počela prav veliko. Prav to sva naredila dan ali dva nazaj, ko je postalo mraz. Zabubila sva se pod dekico na kavč, si pripravila nadaljevanke in skuhala vročo čokolado.
 
 
 
 

Continue reading →