Bučke, buče in ostale pametne glave

Medtem, ko se je tale objava lepo ogrevala in potem končno štartala za vas, se meni morski dnevi približujejo h koncu. Svaljkanje po brisači me verjetno že precej utruja, kosti bolijo od ležanja, knjižne uspešnice prebrane in koža je najnajverjetneje pridobila za en koš novih pegic.

Ker pa sem pridne narave (oh, ta samohvala, kje si večino časa), sem za vas tole napisala večer pred odhodom. Torej, moja prva objava na Bormašinci. Kaj nej rečem, počaščena sem, da me je Tina povabila k pisanju in oblikovanju svojega bloga. Verjetno me je bolj po nesreči, ampak kaj, zdaj je, kar je in izkazati se moram. Če Tina pravi, da sem za to, pa sem. Čeprav se trudim pisati tudi svoj blog, ki je čisto druge narave in sem nanj objavila en sam recept, mi je šefica dala kar dober zagon za pisanje tudi tega, odišavljenega s krasnimi vonji iz kuhinje.

Torej, ste ta teden že jedli bučke?

Ali bolje, naj dvigne roko tisti, ki jih ni? Nikogar, ne? Seveda, ker bučke so tanartabuljš. Bučke so sadje, ampak so zelenjava. Bučke so lahka hrana, brez posebnega okusa, kar pomeni, da jih lahko kombiniramo na tisoč načinov. Kar potem pomeni, da nimate utemeljenega izgovora. Pššt. Hitro bučke jest!

 

Continue reading →

Buče v hladilniku, buče v želodcu, buče v kleti, buče na vrtu.

Buče povsod.

Vsako leto je ista zgodba. Mami v zgodnjepoletni evforiji zaseje cel vrt (letos smo ga še povečali!), v srednjepoletni vročini pobegne na morje, z neštetimi bučami se spopadam pa jaz.
Ni panike. Bučke so ena taka zelenjava, ki se jih da super preobrazit v številne oblike, nekatere so bolj, druge manj njami, ampak na koncu še nič ni romalo v smeti.

Bučkini polpeti. Poletna klasika.

Sestavine

  • 1 bučka
  • 1 jajce
  • 1 manjša čebula
  • par strokov česna
  • peteršilj
  • moka (pšenična, ajdova, pirina, po želji)

Priprava

Smešno mi je sploh pisat sestavine. Ne vem, pri slaščicah razumem, da je potrebno precej usmeritve in navodil, ampak pri slanih jedeh pa še nikoli ni bil problem, da nekaj ni uspelo. Je lahko samo boljšega okusa ali pa slabšega. 
No … gremo lepo po vrsti. Bučo razčetverimo. Če je večja, ji odstranimo semena, če je manjša, je delo še bolj enostavno. Potem jo naribamo – sila enostavno gre na multipraktik, pa tudi na roke menda. Naribamo bučko posolimo in počakamo 10 min, da spusti vodo. Medtem nasekljamo čebulo, jo prepražimo, dodamo ji še česen in oboje ohladimo. Potem se soočimo z naslednjim podvigom: kako bučki odstraniti odvečno vodo. Jaz jo vržem v eno bolj fino cedilo. Lahko jo tudi ožamete z rokami ali stisnete v gazo. Po želji, fino pa je, da skušamo odstraniti čim več vode, saj nam tako v nadaljevanju ni potrebno dodajati preveč moke.
Naribano bučko zmešamo z enim jajcem (če je bučka velika, lahko tudi dve), prepraženo čebulo in česnom, sesekljanim peteršiljem ter moko. Kakšna je natančna količina moke, je, seveda, težko reči. Masa ne sme biti preredka, pa tudi pregosta ne, saj bodo polpeti drugače zbiti. Na koncu še posolimo, popopramo in spečemo na malo olja.
 
 
 
Solata z bučko in stročjim fižolom. Malce eksperimentiranja.

Sestavine

  • 1 bučka
  • poljubna količina stročjega fižola
  • bazilika
  • sol
  • olje, kis
  • naribana mozarela (ali feta ali katerikoli drug sir po želji)

Priprava

Bučko sem naribala na tanke kolobarčke in jo na hitro popekla na malo olja. Stročji fižol sem skuhala v osoljeni vodi. Vse skupaj je tako preprosto, da je itak nesmiselno pisati navodila, hehe. Baziliko nasekljamo, vse skupaj začinimo in zmešamo. To je to.