Meal prep, sedmič: Mlečna prosena kaša

Ena izmed prvih objav na Bormašini za punce, iz daljnega leta 2013, je recept za mlečno proseno kašo z banano. Eden mojih ljubših zajtrkov! Mehka prosena kaša, sladka banana, še malo kakava za povrh … mmm, kar sline se mi cedijo. A ko se človek enkrat poda na pot iskanja bolj zdravnih vsakodnevnih alternativ (ne me narobe razumet, mlečna prosena kaša že v osnovi ni slab in nezdrav recept, samo na tej točki moje prehrane, na kateri sem trenutno, se malce poskušam izogibati kravjemu mleku in kakavu, hehe), potem je primoram določene sestavine malce predrugačiti. In v resnici je to na primeru recepta za mlečno proseno kašo precej enostavno.

V resnici nisem naredila nič posebnega – kravje mleko sem zamenjala z rastlinskim napitkom, prosena kaša je ostala prosena kaša, saj sama po sebi ni problematična, banano sem zamenjala z gozdnimi sadeži, ki imajo veliko manj sladkorja kot banana, namesto kakava pa sem malo okusa celotni zadevi dodala s proteinskim praškom. Je pa to tip zajtrka, ki ga brez problema pripravite vnaprej – za zajtrk. Jaz sem skuhala 3 porcije, eno pojedla takoj, dve pa imela za naslednja dva dni.

Sestavine:

  • 150 g prosene kaše
  • 750 ml rastlinskega napitka
  • gozdni sadeži
  • poljubni proteini

Priprava:

Proseno kašo dobro speremo pod tekočo vodo, nato pa jo kuhamo v rastlinskem napitku (bodisi ovsenem, riževem, sojinem, mandljevem ali kakšnem drugem mleku), dokler ni mehka. Če kaša že absorbira vso tekočino, pa še vedno ni kuhana, lahko dodate bodisi malo vode, ali pa dodate še rastlinskega mleka. Ko je kaša kuhana, jo razdelite na tri enakovredne dele, ter vsakemu delu dodate še gozdne sadeže (ali drugo poljubno sadje). Priporočam edino to, da proteine dodate šele tik preden boste obrok dejansko pojedli, sama kaša in gozdni sadeži pa vas brez težav počakajo v hladilniku.

Meal prep, četrtič: Bananine palačinke

Letos je noro. Če nisem bolna jaz, potem je prehlajena tavelika čebelca in v najhujšem možnem scenariju – tamali škrat. Čakam, da pride pomlad. Ne tale februarska, ampak tista, ki bo prišla aprila, po marčevski pošiljki snega Velkavrh je rekel, da zima letos še ni rekla zadnje, in jaz samo upam, da je temu res tako. Hudiča, včasih sem zvončke mami nabirala za materinski dan, potem sem se zadnjih par let soočala s tem, da do takrat že odcvetijo in sem jih nabirala za 8. marec, ampak na Prešernov dan, to je pa too much. No in potem se čudimo, zakaj so vrtčevske skupine na pol prazne – na eni točki, je bilo v Gajini skupini zgolj 7 otrok od 19. In to, da je moj cmok doma in ne v vrtcu, mi kot mami neješče in silno izbirčne deklice, prinese malokateri izziv. Ampak ko pogruntam, katera hrana ji paše, potem se pripravim, na hude čase. Ker ko si čebelca zaželi palačink, ja ni vrag, da ravno takrat doma ne bom imela super zrelih banan, ki naredijo te palačinke super njam.

Ta recept je že dolgo moj go to recept za palačinke. Sem poizkusila številne, ampak tale glede na vložen čas in tehniko priprave prinese optimalne rezultate. Pa še sestavine so malce bolj zdrave. Našla sem ga pri Mountain Mama, sestavine pa, jasno, ob vsej naglici skoraj vedno malce prilagodim.

Sestavine:

  • 2 skodelici ovsenih kosmičev (mleti – modri iz Lidla ali Hoferja)
  • 1 in 1/4 skodelice mleka (lahko kravjega, lahko rastlinskega)
  • 1 velika zelo zrela banana (lahko tudi 1 in pol ali 2 manjši)
  • ščep cimeta
  • ščepec soli
  • 1 žlica medu
  • 1 vanilijev sladkor
  • 1 veliko jajce
  • 1 čajna žlička in pol pecilnega praška

Postopek:

Kaj je najboljše pri vsem skupaj? Vse sestavine damo v blender, zblendamo, da je vse super premešano, in to je to. In te količine jaz dobim cca. 25 srednje velikih palačink. Pečem po 4 hkrati. Gaja v eni rundi poje 5 palačink – to pomeni, da vsaj 3 porcije zapakiram v posodice in dam v zamrzovalnik. Da sem naslednjič, ko se spomni: “Jaz bi pa palačinke za večerjo!” pripravljena. 🙂

Božični porridge in december z Lidlom

Danes se javljam bolj na hitro. Kot kaže bo december zame zelooooo pester in prvi vikend, vsekakor mineva v takšnem duhu. Ne le, da se v službi dogajajo super fine spremembe, tudi dela je več, kot ga je bilo v moji dosedanji karieri. Ni se za pritoževat, glede na to, da se ukvarjam z zaposlovanjem, kajne?

cats1

Ne le, da so moji dnevi med tednom zapolnjeni s službenimi obveznostmi, fitnesom in kuhanjem, tudi konci tedna niso nič manj hektični. Prvi decembrski vikend se tako ukvarjam z nakupovanjem in ustvarjanjem božične dekoracije za naše pisarne. Khm, sama sem se javila, khm. No, ampak kot izgovor naj omenim, da sem prepričana, da bo okrašen delovni prostor vsem vlil še dodatno motivacijo in v kolektiv prinesel pozitivno praznično vzdušje, ki ga, roko na srce, sicer ne primanjkuje.

Pa to še ni vse. Če še niste slišali, smo Bormašince v mesecu decembru zadolžene, da vam vikende popestrimo tudi na Lidlovem Instagram profilu! I know! Vse smo nad idejo navdušene in smo se polne elana zapodile v ustvarjanje novih vsebin za naše razširjeno občinstvo. Torej, če še niste, takoj lajkat Instagram profil lidlslovenija, kjer vam prvi decembrski vikend krajša moja malenkost ☺

cats3

Za konec pa vas puščam z receptom za hiter, neverjetno okusen in zdrav zajtrk, ki si ga vsako jutro grejem v službeni mikrovalovki. Ja priznam, obsedena sem ☺

cats2

 

Božična ovsena kaša (Božični Porridge)
sestavine
  1. 80 ml (1/3 skodelice) ovsenih kosmičev
  2. 240 ml vode (trikrat toliko kot kosmičev, lahko tudi mleko)
  3. Cimet
  4. Sol
  5. Med
  6. Žlička kokosovega masla
  7. Žlička vanilijevih proteinov
  8. Pol banane
  9. Majhno jabolko
  10. Kokosova moka
postopek
  1. Kosmiče z vodo stresemo v posodo in dodamo na drobne koščke narezano jabolko. Dodamo ščep soli in cimet ter kuhamo, dokler se jabolka in kosmiči ne zmehčajo. Ko je porridge primerne gostote (to je odvisno od lastnih želja), ga odstavimo z ognja. Dodamo kokosovo olje in proteine in premešamo. Porridge prelijemo v posodo, po vrhu narežemo banano, posujemo kokosovo moko in prelijemo z medom.
  2. Pa dober tek!
Bor mašina za punce http://bormasinazapunce.si/
 

 

Save

Sedim v močvirju …

… in razmišljam, ali kako že začne Marko Radmilovič na Valu 202. No, jaz sedim na stolu pred hišo, v vozičku pa spi dete.

Danes pa se bom, še preden vam razkrijem recept za moj najljubši zajtrk zadnjih tednov, malce razgovorila. Prav fino je sedaj. Spomnim se prvih tednov po rojstvu Gaje, ki so bili polni obupa. Ali bo moj dojenček kdaj nehal izgledati tako nesrečno? A bom še kdaj normalno spala več kot samo dve uri v kosu? Ali si bom sploh lahko še kdaj kaj skuhala? Priznam, velikokrat jamram, kolikokrat neupravičeno, ne vem. Marsikdaj bi lahko bila tiho, ampak mi pomaga, če komu lahko potarnam. Če ne drugega to povzroči, da se sama sebi zazdim banalna in utrujajoča in posledično si zabičam: “Minilo bo in bo bolje!” in sem potem potolažena.

In res je bolje. Gaja je stara dobre štiri mesece. Ja, zbuja se ob šestih zjutraj. Ampak od osmih zvečer do zjutraj me zbudi samo enkrat. Mala malica v primerjavi s prvimi tremi meseci. Prvih tednov se, kar se spanja tiče, sploh ne spomnim več, kako točno so izgledale naše noči. Tako zelo grozno je bilo, da sem jih očitno izbrisala iz spomina. Pa ne samo, da prespi več kot dve uri v kosu – zjutraj me zbudi z najlepšim nasmehom, kar ga to bitje premore. Ne zmore se še obrniti iz trebuha na hrbet in obratno, daleč je še od tega, da bi kaj konkretnega povedala, ampak nasmejati se pa zna tako zelo iz srca, da človek v hipu pozabi na vse. Umazano posodo, kup opranega nezloženega perila, umazane lase in umazana okna. 

Če tole bere kakšna mamica … prvi meseci znajo biti hudo brutalni. Ampak mine. Potem se kmalu začnejo taki trenutki, v katerih samo še uživaš. Kajti ne glede na to, koliko so mi prigovarjali, naj uživam v vsakem dnevu, tiste hude dni, ko nisem vedela ali je lačna, preveč sita, zaspana, mokra, jo napenja, ali je samo tečna, … te bom kar hitro pozabila. No, samo toliko spomina si dovolim, da se zavedam, da lahko sedaj res uživam.

Sedaj pa k najljubšemu zajtrku. Kuhani ovseni kosmiči s sadjem.

IMG_20160406_092242

Continue reading →

Kdaj ste nazadnje kakšno stvar naredili prvič?

Ne bom vprašala, kako kaj novoletne zaobljube okoli diet. Ker vem, da nam je večini malo nerodno, ko pogovori sredi januarja nanesejo tudi na te, lahkotne teme. Letos, za spremembo, se nisem slepila in sem si obljubila na prvega zjutraj samo to, da se bom imela rada (no, pa da bom pila vodo ob alkoholu, ampak pustimo to). Najprej to pomeni, da si ne bom lagala. Hkrati, da si ne bom prizanašala. Da bom želje, ki jih že dolgo nosim s seboj, letos skušala uresničiti; če mi ne rata, vsaj poskusila bom. In to, da bom vsak teden naredila nekaj, kar še nikoli nisem. To ne pomeni samo veliko potezne ‘leteti na Luno’ situacije, ampak predvsem nove poti, jedi, se vrgla v stvari, ki me delajo negotovo, rekla kakšen ‘ne’ več in potem tudi kakšen ‘ja’ več, spremenila kakšno reč ali dve, pa bo. Zavedati se, da lahko delam nove stvari. Saj veste, tisti ‘Kdaj si zadnjič kakšno stvar naredil prvič?’.

cats123

In Bormašina mi je pri tem v veliko pomoč. Sicer ga, zelenega zmešančka, nisem naredila prvič, je pa prvič na blogu, in to šteje. Mercator nam je spet pripravil izziv, tokrat zelenjavno-sadni. Mislim, da ni treba posebej povdarjati, da je namen tega ena sama kipeča gmota zdravja, sijoče in bistre oči, lepa koža, malo dlje sit želodec in zraven izgubljena kakšna deka? Ja, vam povem na dolgo? Continue reading →

Zakaj mi je slabo ob 7.45 in 15-minutna granola

Obožujem zajtrke. Mislim, da po vsem tem času že vsi vemo, da rada jem. In to vedno in povsod. Ne glede na uro. Sem ena izmed tistih ljudi, ki brez zajtrka ne morejo pravilno delovati. Saj vem, da obstaja veliko tistih, ki se jim hrana v jutranjih urah zdi bolj mučna kot popoldanski odhod na fitnes a tega nikoli nisem in nikoli ne bom razumela.

Mogoče se komu zdi, da pretiravam, vendar prisežem, da ne. Moja prva misel, ko zjutraj odprem oči, je hrana. Okej, najprej Nutella, nato hrana. Ja ja, vem, da se to sliši grozno in da po vseh kriterijih zdravega življenja in pravilnega prehranjevanja dneva ne bi smela začeti z Nutello. Ampak takole je, vsi vemo, da na nalepki jasno piše, da se vsak dober dan začne z njo. Tega se držim skoraj tako sveto, kot odhoda domov ob 16.00. Amen. Nuff said.

Continue reading →

Jajca pa čemaž

Nisem si mislila, da bom doma s čemažem povzročila preplah oranže stopnje. Ko sem na plano privlekla vrečico gozdnega zelenja, je gospod Ata začel vreščati, da pod njegovo streho ne bomo uživali potencialno strupenih darov narave. Na tem mestu se mi zdi pošteno omeniti, da se v njegovi gobovi juhi občasno znajde kak ”najbrž je jurček” in ”saj samo lisičke rumene, kajne?” gobji primerek.

omleta2

Continue reading →