Hrenova majoneza

Izzivi, ko klasiko spreobrneš v nekaj novega, so vedno rahlo zagamani. Ja, zagamani. Ker klasika je prva misel, in potem se miselni proces ustavi in noče dalje. In da te postavijo pred dejstvo, da klasike ne narediti, ampak raje nekaj novega, drugačnega, potem je zagamana taprava beseda. V takih primerih Bormašince stečemo v eno kuhinjo in naredimo to zagamano reč skupaj. Pa če tudi na nedeljo. In potem jo tudi pojemo. Logično.

Processed with VSCOcam with f2 preset

Continue reading →

Meh in ah

Mislim, da trenutno nisem v najboljšem stanju. Renčim in grdo gledam na vse, ki mi prekrižajo pot. Mogoče je za to kriva totalno premočena leva allstarka, v kateri sem kot kup nesreče capljala od centra do Verovškove. Morebiti lahko krivdo zvalim na povprečen najstniški pokosilni film, ki sem si ga ogledala, malce pojokcala, na koncu pa vseeno na IMDB-ju spustila tisto eno povprečno sedmico. Vsekakor pa lahko potegnem črto, da kombinacija odtujitve vsega sladkega in dobrega na tem svetu ter aktualnega vremenskega stanja ne rezultira v ničemer dobrem. Noup.

 
Pisanje in tisto stanje duha, ko si sposoben odklopiti in pozabiti na cel svet ali pa zgolj peščico nesrečnikov, ki to bere, je nujno potrebno za spodobne miselne driske. In to stanje duha mi je pobegnilo. Vojna je mir, svoboda je suženjstvo, nevednost je moč. Najhujši človekov sovražnik, najbolj nevaren plenilec, najbolj grozeč scenarij je … človek sam. Nihče te ne more potreti tako zelo, kot se lahko potreš sam. Ma ja, pa saj je vendar november, najbolj depresiven mesec leta. Zakaj bi pričakovali veselje, optimizem in srečo v potokih, če pa ti spodrsne že ob prvem stiku z mokrim listjem na pločniku? Moving on.
 

IMG_20141025_140741

 

Continue reading →

Bučkina omaka.

Buče na našem vrtu vedno odlično uspevajo. Tako zelo, da se vsako leto soočam s problemom, kako jih vse v doglednem času porabiti. Bučke po tržaško, bučkini polpeti, bučkine omake, juhe, bučke na žaru, pohane bučke … spisek se kar ne konča. Nekaj pa jih seveda pristane tudi v zamrzovalniku. Narežemo jih na kocke, zapakiramo in si poletje lahko pričaramo tudi sredi zime. Tragika je ta, da je poletje že prišlo, z njim pa že nove buče, jaz imam pa še vedno kar nekaj paketkov zamrznjenih lanskoletnic. In sem si zadnjič končno vzela čas in stestirala tole preprosto omako iz zamrznjenih bučk.

Continue reading →