En pohan december, prosim

Razmišljam, kako naj ubesedim zaključek včerajšnjega večera, ko smo Ana, Sanja in jaz po večerji s petimi hodi, ki smo jo pripravljale (nekatere bolj aktivno, druge malce bolj samo z opazovanjem in slinjenjem v potokih) na druženju z Andrejem Kuharjem, na katerega nas je povabil Mercator, sedele v McDonaldsu ter brskale vsaka po svojem McFlurryju, češ, mogoče pa se čudežno pojavi še kaj te sladke epskosti. Da se ne bomo narobe razumeli – 5-hodni meni s hobotnico, govejo juho, riževimi kroglici s škampi, piščancem z zelenjavo ter mangovo tortico je več kot zadovoljil naše, sicer na povprečno študentsko hrano vajene brbončice, a McDonalds je le tisti, ki v hladnem decembrskem večeru, ko se je po Čopovi pod vplivom kuhanega vina nevarno pozibavalo že kar veliko število naključnih majajidočih (majav+mimoidoč), ponudi toplo zavetje, oporo za zadnjico in ravno dovolj šundra, da se klepeti o januarskih dietah porazgubijo do sosedne mize.

PhotoGrid_1418846105129

 

Zadnji teden je bil res naporen in bolj kot se preveša h koncu, bolj sem vesela in lažje diham. Prejšnji dopustniški teden je bil čisto super, a pristanek nazaj v Ljubljani ni prinesel samo časovne spremembe ene ure, ampak tudi tega, da smo že v sredini decembra. Ko smo z dekleti konec novembra sedele v Bernardini kuhinji in pridno kracale po takrat še praznih rokovnikih, si najverjetneje nismo mislile, da bomo en mesec kasneje že podrle rekord po številu objav – tale, ki jo sedaj berete, bo že 16. ta mesec! Ni kaj, pridne smo, malo pa tudi že čakamo januar, da si vzamemo kak teden zasluženega odmora od pisanja, kuhanja in … no, razmišljanja o hrani nasploh. Da se glava napolni idej in zgodb za naprej.

Pa naj bo na tej točki dovolj tega rahlo utrujenega in sentimentalno-decembrskega melosa, pojdimo k mojemu prvemu predlogu za prstkanje. Že med pripravo telih mojih, hm, kako naj jih sploh poimenujem … Ocvrti korenčkovi zvitki? Ja, to bo kar primerno. No, torej, med samo pripravo sem se tolkla po glavi, češ, Tina, spet bo ocvrto, pa ravno Ana je zadnjič delala Pomarančnice … Ampak kaj, december je, ocvrtega se itak sicer izogibamo, zakaj si ne bi zdaj malo privoščili. Kdaj, če ne zdaj?!, si jaz ponavadi zavpijem in se vržem na glavo v vodo. Torej so nastali mali ocvrtki, katerih večji del je v resnici korenje. Povsem zdravo, hehe.

IMG_20141218_083359

Nobene znanstvene fantastike ni tule notri. Korenje olupimo (poskusimo najti kakšne take primerke, ki niso ravno baročni v premeru) in ga dobrih 10 minut kuhamo v vreli slani vodi. Potem na desko položimo rezino kuhanega pršuta ali šunke, nanj naložimo rezine poljubnega sira (moj je bil ementaler), potresemo z nasekljanim peteršiljem, na rob postavimo ohlajeno kuhano korenje ter zavijemo. Jaz sem vsako rolico potem zavila v še eno rezino pršuta, da je bila zadeva malce bolj kompaktna.

1.jpg

Vsako rolico sem narezala na štiri manjše dele in jih klasično spanirala – moka, jajce, krušne drobtine. Ocvremo, polagamo na papirnato brisačko, pred serviranjem po želji razrežemo še na polovičke, da bo res enkrat za v usta in to je vsa umetnost.

2.jpg

 

Ocrvti korenčkovi zvitki
sestavine
  1. korenje
  2. rezine kuhanega pršuta ali šunke
  3. rezine poljubnega sira
  4. peteršilj
  5. moka
  6. jajce
  7. drobtine
  8. olje za cvrtje
  9. sol
postopek
  1. Korenje (ne sme biti predebelo) olupimo in dobrih 10 minut kuhamo v vreli slani vodi. Na desko položimo rezino kuhanega pršuta ali šunke, na njo damo rezino sira, potresemo z nasekljanim peteršiljem, na začetek rezine položimo ohlajeno korenje in zavijemo. Rolico razrežemo na manjše koščke ter spaniramo - najprej v moki, potem v jajcu, na koncu v drobtinah. Ocvremo v vročem olju.
Bor mašina za punce http://bormasinazapunce.si/

Dodaj odgovor