Slavnostna večerja – oblečeni čevapčiči, mesna glavna jed

Ura je 8:00. Vsi avtomobili pred sosednjimi hišami so lično parkirani.

Število avtomobilov, ki bi hiteli v službe na bližnji lokalni cesti, je hudo pod povprečjem.

Socialna omrežja samevajo, edina, ki mi odpisuje, je Nina.

Tudi moja mami spi. Madoniš, še sosedova psa, ki sicer lajata 24/7, sta tiho.

Jaz pa pokonci in pripravljena na osvajanje sveta kot vsak drug dan.

1

 

Obratnosorazmerna s količino hrane, ki te dni roma v naše želodce, je tudi količina mojih misli, ki se ta trenutek podijo po mojem podstrešju. Nisem največja ljubiteljica praznikov. Prvič – moja rutina je podrta (saj ne, da bi v tem kaotičnem decembru, ko sta mi odpovedala VSA disciplina in red, kakršna koli rutina sploh obstajala, ampak dobro). Drugič – preveč hrane (beri zgoraj tisto o disciplini). Tretjič – trgovine so zaprte (saj ne, da sem nek blazen materialist, letos smo se, tako kot že tudi lani in predlani, odpovedali decembrskim darilom, ampak vseeno imam rada občutek, da se lahko zapeljem po kakšno stvar, od katere bo v danem momentu odvisen moj obstoj). 

Kakorkoli že – jaz vam želim, da ste včerajšnji večer preživeli kar se da čudovito. Moj praznični teden se je začel že v nedeljo, ko smo se z dekleti cel dan potile za štedilnikom in se malo smejale … Ali pa je bilo ravno obratno? No, domov smo se odkotalile polnih želodčkov, kar je bil tudi naš cilj in kdo bi se sploh lahko pritoževal. Mene je v našem nedeljskem kuhanju doletela rahla smola – Sanja nas je tako očarala s tistim presnetim zelenjavnim quichem, ki je bil na vrsti pred mojo mesno glavno jedjo, da smo potem precej nesrečno pogledovale proti mojemu loncu čevapčičev, zavitih v ohrovt, ki so se kuhali v paradižnikovi omaki. Ampak, smo nekako zmogle. 

Dejansko smo se v nedeljo pri mnogokateri jedi (beri: obeh predjedeh in mojih čevapčičih) punce spogledale in ugotovile, da je jed v bistvu čisto (ali skoraj) brez ogljikovih hidratov. Tako da brez problema katerega od naših predlogov uporabite tudi v januarski želji po bolj zdravem življenju, hehe.

No, pa pojdimo k mojim 

oblečenim čevapčičem.

2

Brskala sem po knjigah za kakšno zanimivo idejo in v Napotnikovi najnovejši Orodjarni naletela na tole. Mogoče res ni najbolj slavnostno in precej spominja na sarme, ki so tradicionalne v začetku novega leta, ampak življenje je absolutno prekratko, da bi se ukvarjali s takimi malenkostmi. Oblečeni čevapi it is! Mislim, da je bila to ena izmed prvih slanih jedi, pri kateri sem se recepta držala kot pijanec plota, ampak saj vemo, kako to gre, malo vmes poskusimo, pa vidimo, v katero smer gre zadeva, četudi nimamo natehtanih sestavin do zadnje kapre.

Najprej se lotimo čevapov: sesekljamo dve čebuli (rdeča, rumena, šalotka, izberite tisto po vašem okusu) in dva stroka česna ter vse skupaj prepražimo. Polovico te prepražnenine pustimo v ponvi, preostanek pa stresemo v plastično posodo in premešamo skupaj s 0,5 kg mletega mesa in 50 grami naribanega parmezana. Maso dobro premešamo in razdelimo na 10 kupčkov. Potem v roke vzamemo eno glavo ohrovta in odstranimo 10 listov, ki jih 10 min kuhamo v slanem kropu. Liste dobro odcedimo in osušimo s krpo, obrežemo na primerno velikost, nato pa vanje zavijemo mleto meso. Kot sarmice. Čevapi v ohrovtovi oblekici.

3

Omako, v kateri bomo kuhali čevape, pa pripravimo takole. Tisti polovici čebule in česna dodamo dva inčuna, 2 žlici sesekljanih kaper in kakšnih 12 sesekljanih zelenih oliv. Vse dobro prepražimo. Vse skupaj zalijemo še z dvema pločevinkama sesekljanih pelatov. (In ravnokar sem ob prebiranju recepta ugotovila, da sem pozabila na žličko sladkorja in balzamičnega kisa. Tako.) V omako položimo naše sarmice in kuhamo kakšnih 45 minut. 

4

Kot sem že omenila – me smo tole jed napadle kar brez kakršne koli priloge, so se pa ob prežvekovanju porajale različne ideje: krompirjev pire za kakšno bolj krepko domačo različico, popečen kruhek za malo hrustljavosti ob vsej tej omaki, tudi kakšna kaša ali kuskus bi se podali zraven, v resnici je opcij nešteto in samo potrebno jih je prilagoditi lastnim željam.

5

6

 Pa dober tek!

Dodaj odgovor