Prva v dva petnajst.

Te prve januarske dni brez problema enačim s poporodno depresijo. Saj ne, da sem jo kdaj imela, poporodno depresijo namreč, ampak znam si predstavljati, da je podobno, ko občutke vznemirjenosti, pričakovanja, vzhičenja in evforije pred tisto odločilno sekundo, ki prevesi staro leto v novega, zamenjajo občutki … gremo še enkrat od začetka. A se človek tega kdaj naveliča? Konstantnega krogotoka, vsakoletnega ponavljanja določenih dogodkov? No, bom raje kar zaključila s to ponovoletno melanholijo. Niti misliti si ne morete, kako zelo sem v resnici čakala tole novo leto, pa čeprav je 2015 liha številka in te mi resnično niso najljubše. Leto 2014 je bilo tako dobro, da je samo še potrdilo pravilo uspešnih in epskih sodih let, tako da grem z rahlim dvomom novemu letu naproti. Vseeno pa imam rada nove začetke in prazne liste in … vse to. Rada imam pa tudi torte.

Mislim, da bodo torte vedno moja ljubezen številka 1, ne glede na to, kaj vse novega stestiram in poizkušam. Nekako sem se navadila, da torte ustvarjam po svojem okusu, to pomeni, da imam v bazi receptov nekaj receptur za biskvit, nekaj za različne kreme, par sadnih različic, nato pa samo sestavljam skupaj in ustvarjam. Tik pred novim letom smo praznovali z belo čokolado in gozdnimi sadeži v naši sredi.

IMG_20150102_113531

Objave takega tipa so vedno slikovno malo siromašne. Stvar je v tem, da večkrat doma kaj “preizkusim”, potem pa se izkaže, da je dobro, ali pa katastrofalno. Slednje se je zgodilo že ničkolikokrat, nazadnje pa se mi je celotna stvar super posrečila. Pri tej torti je bila problematična predvsem bela čokolada. Edini način, kako se mi krema z belo čokolado in smetano posreči, je, da naredimo pariško kremo. Kar se mojih izkušenj tiče je to najelegantnejši način, da se krema med stepanjem ne sesiri. No, pa pojdimo lepo po vrsti. V torti so vključeni tri komponente:

  • Lešnikov biskvit: stepemo 4 jajca s 150 grami sladkorja, da zmes močno naraste. Potem dodamo 4 žlice vode, premežamo z lopatko. Potem počasi v zmes dodajamo presejanih 150 gramov moke z 2 žličkama pecilnega praška ter 100 gramov mletih lešnikov (super je, če cele lešnike najprej prepražimo in nato zmeljemo, da je vse skupaj bolj aromatično). Dobro premešamo (a nežno, da ne izgubimo vsega zraka iz stepenih jajc), vlijemo v tortni model premera 26 cm ter pečemo dobre pol ure na 170°C.
  • Žele gozdnih sadežev: 750 gramov zamrznjenih gozdnih sadežev (Hofer) pustimo na sobni temperaturi, da se odtalijo. Eno tretjino damo v ločeno posodo, ostale pa spasiramo s paličnim mešalnikom. Sladkamo po okusu (jaz sem uporabila 100 gramov sladkorja, ampak je prišlo kar kiselkasto). Potem med stalnim mešanjem dodamo 1, 5 zavitka želatine v prahu (ali 9 listov). Na koncu primešamo še cele gozdne sadeže.
  • Krema bele čokolade: 400 gramov sladke smetane segrejemo skoraj do vrelišča, potem ji dodamo 200 gramov nalomljene bele čokolade (poskusite se izogniti Milki – meni se vedno super obnese tista iz Eurospina) in dobro premešamo, da se vsi koščki stopijo. Posodo postavimo v hladilnik za cca. 3 ure oziroma dokler ni dobro ohlajena. Potem kremo stepemo. Tik, preden je popolnoma stepena, ji dodamo 250 gramov maskarpone sira in dobro premešamo. 

To so trije elementi torte, sestavite pa jo lahko na več različnih načinov, jaz predlagam naslednja:

scan0001scan0003

scan0002Sama sem uporabila prvi način, je pa tole super, če delate več tort – iz omenjenih količin za biskvit namreč lahko dobite tri plasti, samo kremo naredite dvojno in lahko naredite obe variaciji torte. V drugem primeru je potrebno žele vliti v manjši tortni model in ga zamrzniti oziroma dobro ohladiti, nato pa položiti na torto.

2014-12-25 18.28.15

 

Dodaj odgovor