Tole je bilo prijateljičino sms sporočilo, ki je zapiskalo v poznih (ali že mogoče zgodnjih) urah, kar pomeni, da je bil nočni prigrizek res dober, moje darilo pa pravkar zaužito. Ponosno sem se obrnila na drugi bok in se v mislih potrepljala po rami. Kaj češ, včasih mi rata.
S prijateljicami s faksa smo se prej taisti dan dobile na kosilu in izmenjale še decembrska darilca. In ker sem imela misijo peke štirih različnih kruhov večer prej, je vsaka dobila za pokušino krajec vsakega od teh fantastiš dobrot. Res, česnov je tudi meni najljubši. Na enak način priprave bom poskusila narediti še čebulnega, sumim, da bo prav tako odličen.
Kruh pečem zdaj že par let, imam obdobja, ko me čisto zasvoji in ga delam enkrat tedensko, potem pa malo pozabim, kupujem vseh sort, najdem kakega odličnega in potem me spet prime, da bi pekla. Vmes, ko se mi ne ljubi razmišljat, kupim kako kilo Hoferjeve mešanice, ki ima idiot-proof navodila in je čisto dober za lene dni. Nekaj nostalgičnega in tako prijetno domačega je v ritualu priprave in peke kruha. Občutek mi da, da znam poskrbeti zase, da ‘sem pri kruhu’. Dobesedno in metaforično. Kako dober kruh naredim, je veliko odvisno od vrste moke, ki jo imam. Najraje pečem z moko iz Brinečevega mlina iz Rečice ob Savinji, pa Mercatorjevo Bio linijo. Te moke me še niso razočarale in hkrati imajo vsi dosti raznoliko ponudbo, da se ne ponavljam. Brinečev mlin ima fantastične pirine in črno pšenično, pa taboljšo belo za pecivo, Mercatorjeva ajdova pa se znajde v skoraj vsakem kruhu. Rada jo dodam zato, da je kruh rahlo bolj vlažen. Zadnje leto skoraj ne uporabljam bele pšenične moke, če že, vzamem pirino, silom razmer pa dodajam polbelo pšenično. Uporabljam tudi suhi kvas, ker počaka in je tako vedno na voljo kak zavitek.
Knjigo Vsi pečemo kruh (Andrej Goljat, Kmečki glas, 2014) sem dobila lani za rojstni dan. Krasna mala knjiga, polna receptov za tak in drugačen kruh. Ob našem tematskem sklopu sem jo končno malo bolj pokoristila in iz nje spekla tri vrste kruha. Česnov kruh in rožmarinovi vozlički pridejo na vrsto danes, jutri pa vam zaupam še kruh z zaseko in zelišči in enega svojega, navadnega. Razmerja različnih mok sem malo spremenila, original je predvideval eno do dve vrsti. Sama si kvas vedno prej pripravim, ker se mi zdi, da bolje vzhaja kruh, če kvas prej malo zbudiš.
- 3dcl tople vode
- 4 žl oljčnega olja
- 50g ajdove moke
- 150g polnozrnata pirina moka
- 300g pšenična črna moka
- 30g sesekljanih rožmarinovih iglic
- 10g soli
- pol zavitka suhega kvasa
- 1 čžl sladkorja
- Pripravimo si kvasni nastavek.
- Vse sestavine po vrsti dodajamo v skledo, dobro vmesimo in pustimo vzhajati eno uro. Potem preganemo pesto iz robov v sredino in pustimo vzhajati še enkrat. Pustimo vzhajati na toplem in pokritega, še enkrat vsaj pol ure. Razdelimo na osem enakih delov in vsakega razpotegnemo najprej v dolge svaljke, potem pa jih zavežemo v vozel in položimo na pekač. Vozličke ponovno vzhajamo, pokrite, vsaj tri četrt ure. Pečico ogrejemo na 185°C in jih pečemo približno 18 minut oziroma do rjave skorjice.
- Dober tek!
- 600g polbele moke
- 300g bele pirine moke
- 100g ajdove moke
- 100g česna (ali lahko 1 žl suhega česna)
- 50g masla
- 2 zavitka suhega kvasa
- 20g soli
- 1dcl belega vina
- cca 6dcl tople vode
- pol žl sladkorja
- Na maslu rahlo prepražimo sesekljan česen.
- Pripravimo si kvasni nastavek: kvas, sladkor, par žlic tople vode zmešamo in pustimo ob strani par minut, da začne vzhajati.
- Presejemo moko v skledo, dodamo česen in maslo, toplo vodo, sol, vino, kvas. Dobro vmesimo testo z rokami, po 5-8 minutah oblikujemo v hlebec in ga damo vzhajati. Po eni uri ga še enkrat pregnetemo, damo v pekač in pustimo vzhajati še eno uro. V pečico damo posodo z vodo, ki jo po 20 minutah peke odstranimo.
- Če pečemo v enem kosu, pečemo 40 min 200°C, če razdelimo na štručke, pa približno 25 minut.
Živjo, odličen blog. Malo me bega količina suhega kvasa na kg moke… zavitek suhega kvasa (7g) je za 500 g moke ? Pri česnovem kruhu si ga dala samo 7g za cel kg moke ? Pride potem bolj “zbit” kruh ?
lp
Živijo, Mare!
Iskreno, sem morala kar malo pobrskati po arhivih, da sem našla tale kruh. Kako točno je že šel tale recept skozi, se ne spomnim več, sem pa preverila v knjigi, po kateri sem povzela, pa je res, da je v receptu 40g svežega kvasa, kar bi potemtakem tule moralo biti kvasa za dve pakiranji. Hvala za opozorilo, sem popravila na dva zavitka v print verziji, kar bi moralo zadostovati.
Si me pa spomnil, da bi bil že skrajni čas, da spet kakega naredim, hvala ti za to. In tudi za obisk, upam, da si našel kaj zanimivega tudi zase!
Veliko kulinaričnih ustvarjanj ti želimo, B.