Kašna ajda

Disclaimer: Današnji zapis je nastal pod prsti našega najljubšega moškega, imenovanega NuckinFuts, ki se je postavil v vlogo redne avtorice Sanje. Po pravici povedano se spodaj omenjene hrane najverjetneje ne bi niti dotaknil in ga pri zapisanih dogodkih sploh ni bilo poleg, zato je še toliko bolj občudovati njegov čut za domiselno ubeseditev kulinaričnih trenutkov.

Kot se za pristno dekle slovenskega rodu spodobi, se ti včasih dogodi, da ti v jedilnik ponesreči zaide ajda (namenoma napisano z malo začetnico). Seveda dandanes do takšne situacije pride samo, ko sredi trgovine razočarano opazuješ polico s čokoladami in se v duhu časa odločiš za zdravo prehranjevanje, bržkone že vnaprej obsojeno na propad. In potem na tisti ponedeljkov večer oddrobencljaš proti svoji priljubljeni študentski sobi in daš ajdo, z vso soležno klorofilno poslastico, starat na polico v omari, ker je naslednji dan jedilnik bolj sestavljen iz besed “pica” in “fokulus.”

kasa1

Torej, dne 4.2., leta Gospodovega 2015, tisto nesrečno sredo, je postala slaba vest zaradi zaužitih nekoristnih maščob pretirano žgoča, zato sem po prastarem receptu štajerskih prednikov v študentski pisker pristavila slano vodo in vanjo stresla ajdasto surovino. Ker je recept za kuhanje ajdove kaše res star že toliko, da je bil vtisnjen že v klinopisni obliki, sem imela kar precej težav z ugotavljanjem, koliko časa naj bi se kaša valjala v kropu. Mezopotamska pisana beseda mi namreč ne leži, po drugi strani pa je pri tej “kaši” pretirano težko na oko ugotoviti kdaj je dejansko kuhana.

V takšnih težkih življenjskih situacijah se mora človek pač zanašati na druge čute, zatorej se je čez čas, po oralnem (hihi) testiranju izkazalo, da je bila moja izbrana dolžina prekuhavanja odločno predolga. Ampak ker se študentje vendarle ne prestrašimo ničesar (razen, da nam bodo ukinili kakšen radio, ali pa napotnice), sem zdrizasto zmes poskusila odcedit po pretirano neprimerno drobnem cedilu, ki se je precej trudilo opraviti zadano nalogo, vendar je šlo izredno, izredno počasi. Vsekakor spoštovanim bralcem polagam na srce, da je ajdovo kašo bolje precejat preko prstov (ne odgovarjam za opekline, op.a.).

Po končani kuhi, ki se je izkazala za zmerno porazno, je moj želodec sicer milo prosil z nekaj hrane, oči pa so odgovarjale, da zmes pred njimi to vsekakor ni. V obupanem poskusu zadovoljitve obeh nujno potrebnih organov sem v roke prijela kuhinjsko orožjeorodje in se z njim dotaknila vsega zelenja, ki je bilo dovolj nesrečno, da mi je prišlo pod roke v malem študentskem stanovanju. Paradižnik, kumara, zelje, rukola (do katere sem nekoč gojila grozanski prezir) in ostale reči, ki ne cvilijo, ko jih kolješ, so vkup končale v študentski skledi, zalite z veliko količino motornega* olja in kisa.

In bilo je slastno.

*bučnega

IMG_0492 copy1

Solata z ajdovo kašo
sestavine
  1. ajdova kaša
  2. zelena solata
  3. češnjev paradižnik
  4. sveže kumare
  5. rdeče zelje
  6. solatne začimbe
postopek
  1. Ajdovo kašo skuhaš v slani vodi in jo ohlajeno zmešaš z ostalimi sestavinami. Začiniš po okusu.
Bor mašina za punce http://bormasinazapunce.si/

Dodaj odgovor