Danes bom malo pisala

Dolgo že nisem pisala. No, v resnici sem v zadnjih dveh mesecih napisala ogromno – ampak to so bile večinoma diskurzivne analize oddaje Tednik, pa serije Toddlers&Tiaras pa pregledovala sem stare številke revije Jana … Ja, prišlo je izpitno obdobje in sedaj je tudi že odšlo, jaz pa še vedno nimam opravljenih vseh obveznosti, da o zaključenih ocenah niti ne govorim. 

Sicer pa se ne dogaja kaj dosti. Delam, doma se čudim temu, kako se vedno najde kakšna stvar za pospravit in kako hudičevo težka stvar sta disciplina in red. Zadnjič sem šla prvič letos na Šmarno goro – sopiham še vedno enako intenzivno kot lani, časovno sem pa kar konkurenčna lanskoletnim vzponom. In za vse, ki vas mogoče zanima: pajkice so že v polnem pogonu in izbira je pestra. Tisti, ki vas pot kdaj zaide na omenjen osamelec, veste, o čem govorim, hehe.

Marec bo tudi na Bor mašini kar zanimiv mesec, z Julio Child smo (zaenkrat) končale, ampak prihajata dva Mercatorjeva izziva, pa Velika noč, pa še en zanimiv projekt v sodelovanju s … ah, naj ostane skrivnost. Jaz pa sem vam za danes pripravila nekaj precej osnovnega. Sama se po recepte največkrat zatečem ravno sem gor. Bor mašina je moja shramba receptur in zadnjič sem prav grdo gledala, ko nisem našla najbolj osnovnega recepta za biskvit, ki ga vedno uporabljam.

Fotografij danes ne bo, ker biskvit je pač … biskvit. Američani delajo žmohtne in sočne in take, da jih oplemenitijo samo z malo kremnega sira ali maslene kreme, sama imam pa še vedno najrajši take, ki samo dopolnijo oz. služijo kot podlaga za kremo, ki je vedno rahla, kremasta, puhasta, okusna, zanimivih tekstur. 

Recept za čisto osnovni biskvit gre takole: potrebujemo 6 jajc, 250 gramov kristalnega sladkorja in 250 gramov moke. Če delate kakavov biskvit, nadomestite eno tretjino moke za kakav v prahu (nesladkan, meni je super Hoferjev), tako dobimo 180 gramov moke in 70 gramov kakava. Priprava pa je sledeča: če imate planetarni mešalec oz. stoječi mikser (nekaj, kar je podobno temu), potem lahko brez problema v posodo hladnokrvno ubijete vseh 6 jajc, dodate ves sladkor, mešalec vklopite na srednje visoko hitrost in pozabite na vse skupaj za nadaljnjih 5 – 7 minut. Na koncu z lopatko v stepena jajca previdno vmešate moko (oziroma moko in kakav). Z ročnim mešalnikom pa je bolje, če ločite beljake in rumenjake, beljake stepate, jim počasi dosipavate sladkor, dokler ne nastane trd sneg. Potem v drugi posodi rahlo stepete še rumenjake, nato pa z lopatko najprej beljakom vmešate rumenjake, nato pa še moko.

Jaz sem imela na začetku moje pekovske kariere velikokrat problem, ker mi je biskvit v pečici med peko zrastel v obliki Šmarne gore. Potem pa sem začela biskvit peči takole: pečico ogrejem na 180°C. Pekač (zgornje količine so primerne za tortni model premera 26 cm, za tri plasti) po dnu obložim s peki papirjem, roba oz. oboda pekača pa niti ne namastim, niti ne pomokam, nič. Če je obod masten, potem biskvit med peko “leze” dol in se ob straneh ne dviga. Biskvit pečem med 40 in 45 minut, če je pečen, preverim z zobotrebcem (zapičite ga v sredino biskvita in če pride ven čist, je pečen). Po tem postopku mi je vedno biskvit lepo in enakomerno naraste. Je pa velika razlika tudi v tem, če jajca stepa zmogljiv mešalnik. 

To je nekako to. Ta recept uporabljam za osnovne biskvite za sadne in čokoladne torte, predvsem v zimskem času. V poletnem času več uporabljam podlago iz piškotnih drobtin in masla, ker so tudi torte lažje, bolj kremaste. Včasih, če želim res čokoladno podlago, uporabim Hershey biskvit, kadar pa delam z oreščki, pa vedno po tej recepturi

Peka tort je super enostavna, enkrat ko imamo vse osnove pokrite. Potem so kombinacije in variacije res neskončne. 

Dodaj odgovor