Tišina z ajdovo kašo

Kam drugam, kot v Ziferblat na čaj, ko pišem tole objavo o Čedahučijih. Verjamem, da življenje teži k ravnovesju in da se stvari poklopijo, če ne danes, pa jutri. Tako me je danes do Ziferblata pripeljala ne samo Tišina, ampak tudi to, da so nam tečaj joge za kak mesec iz Mestnega muzeja prestavili v prostor zraven Ziferblata. Časa imam natanko pol ure in ker je moje partizansko ime Firbec, sem mogla it na obisk. Vse, kar rabim, je vtičnica, WiFi, čaj in Čedahuči. Vse je tu. Blagor ravnovesju. Tu plačaš čas in ne kave. Tu si postrežeš sam in pustiš, da te poboža prostor, posrka vase in pozabiš, da je zunaj dež in hrup. Zdaj razumem.

Ampak hvalospev Ziferblatu bom tu končala (a vse tja prijazno napotim), naslednji zanj so fantje in dekle, ki so si izbrali en skupen projekt: Čedahuči. Spremljam jih slabo leto, intenzivneje od septembra. Prvi stik z njimi je bil koncert ob izdaji Severnice in moje srce je bilo prodano takoj, ko sem stopila na jesensko listje v Zlatem zobu. Pričarali so krasen, intimen večer, vidno srečni in veseli vsakega v občinstvu so sijali kot sije Severnica. Žareli pravzaprav. In čeprav marsikdo, ko posluša album, pravi, da so besedila melanholična in bolj žalostna kot optimistična, se težko čisto strinjam. Vsak konec je namreč začetek in zgodbe o odhajanju so hkrati zgodbe o novem začetku, o notranjem glasu, ki vodi srce in o pogumu, ki si ga marsikdo lahko le želi. Pogumen je tisti, ki odhaja in pogumen mora biti tisti, ki ostaja. Besedila so taka, da jih lahko vsak vidi po svoje. In vsak je kdaj odšel ali pa ostal. So zgodbe vseh nas. Ampak, je kozarec napol prazen ali napol poln? Pesmi so kot ogledalo, vedno se nas ene bolj ali manj dotaknejo zaradi nas samih. Najbolj mirna od vseh Čedahuči pesmi je Tišina. In ravno ta je meni najljubša.

Tišina

Čeprav imam rad besede,
včasih jih ne rabim.
Ker obstajajo ljudje
in te tišine, ne pozabim.

Pogled je kakor stih,
dotik je lep, kot knjiga.
V objemu se zgodi ves svet,
v poljubu zgodovina.

Kot čoln iz papirja si,
ki spuščam ga na morje.
Najlepša leta najina
pošiljam v obzorje.

Najtežje je spustiti dlan,
pustiti, da odide
in vsakič, ko se poslovim,
dam zraven košček sebe.

Upam, da si
najdeš varen pristan.
Da ti plime in oseke
polepšajo vsaj kakšen dan.

Naj ti valovi
ohranjajo smer
in ko prideš na kopno,
bodi srečna še zame. 

Zelo najljubša. Naj naj. Toliko, da poskočim, ko jo zaslišim na radiu, kot bi pela samo meni. Toliko, da se vedno ob istem verzu orosijo oči in toliko, da sem jo reciinpiši 14 ur poslušala na poti iz Prage v Ljubljano. Na vlaku. Samo eno samo pesem. Toliko najljubša. Mhm.

In potem je prišel predlog na kuhanje ob glasbi in je bila v mislih najprej tišina. No, Tišina. Saj ne da ostale niso dobre, so nadodlične in postajajo vedno ljubše. Ampak ta je zame. Domača. In zato en domač recept. Čisto en tak vsakdanji, ki mi je najljubši. Vsak dan ga lahko jem, pa se ga ne naveličam. Vidite, kam pes taco moli (oziroma boljše, kam jaz tiščim kuhalnico)? Za taka kosila počasi navdušujem tudi ljudi okrog sebe in jim rahlo zamajem predsodke do Ajdove kaše z arašidi, lososom in solato.

 image

Ideja je, da na okisani spomladanski solati, najsi bo berivka, motovilec ali regrat, postrežemo ajdovo kašo z zelenjavo, posujemo z slanimi arašidi in dodamo popečen file lososa. Včasih je ajdovo kašo fino zamenjati z mešanico žit (Zlato polje ima mešanico 3 žit, super je) ali pa ji dodamo kakšno pest riža. 

image

Recept za dva lačna je približno tak (količine prilagodi sorazmerno po lestvici priljubljenosti zelenjave):

Ajdova kaša z arašidi, lososom in zelenjavo
sestavine
  1. 1 žlica kokosovega masla
  2. 1 čebula
  3. 1 česen
  4. 1 nariban korenček
  5. 1 na drobno narezana rdeča paprika
  6. 10 brstičnih ohrovtov
  7. ščep soli
  8. ščep rožmarina in timijana
  9. poper
  10. 6 pesti ajdove kaše
  11. 4dcl vode /jušne osnove
  12. 2 žlički kisle smetane
  13. 1 kocka kokosove maščobe
  14. 2 fileja lososa
  15. parmezan
  16. pest soljenih arašidov
  17. solata berivka/ motovilec/regrat
postopek
  1. Na drobno narežemo čebulo in česen in skupaj razpustimo na kokosovem maslu. Malo posolimo in dodamo začimbi.
  2. Ko je podušeno, dodamo zvrhane pesti ajdove kaše. To je moja ultimativna merica; z dlanjo in prsti naredim šalčko in vanjo vsujem riž, ajdovo kašo, proseno kašo,... Nekak sem se navadila, da vse te zmerim na pesti in potem me ne zmede posodje, ko kuham izven domače kuhinje. Zase vem, da dam za rižote tri pesti riža na osebo. Za vas bo mogoče kako drugačna ta merica. Velja poizkusiti.
  3. Ajdovo kašo pomešamo in malo popražimo na čebuli. Po dobri minuti dodamo na drobno narezane korenčke, papriko in brstični ohrovt. Lahko vse naribamo, na drobno narežemo ali pa z dodatkom paličnemu mešalniku nasesekljamo na hitro. Ta zadnja je meni ljuba varianta. Potem zalijemo bodisi z govejo jušno osnovo ali pa vodo, ki smo ji dodali polovico kocke zelenjavne osnove in malo soli. Delno pokrijemo in pustimo, da počasi vre. Če preveč vre, povre tekočina- po potrebi didajte 1 dcl tekočine. Vmes nekajkrat pomešamo in pokusimo, koliko je slano. Če je za vaš okus premilo, malo dosolimo. Po 15 minutah dodamo žlički kisle smetane in popopramo. nazaj delno pokrijemo in pustimo še 5 minut, da malo vre. Potem pomešamo, ugasnemo in pustimo, da se okusi premešajo, ajdova kaša pa popije še prestanek tekočine.
  4. Vmes bomo popekli lososov file. Na kocki kokosove maščobe popečemo lososov file. Nikar ga predolgo pečt, v sredini se mora iz živo roza surove barve spremeniti na nežno belo-roza in je gotov. Celotno pečenje traja nekaj minut, losos pa je najbolj sočen in dober, če ga takoj, ko je vroč, tudi zaužijemo.
Bor mašina za punce http://bormasinazapunce.si/

image

Pripravimo krožnik, na katerega položimo pest oprane solate, jo zabelimo s kisom in oljem, rahlo premešamo in nanjo damo porcijo ajdove kaše. Po vrhu posujemo še pest arašidov in dodamo lososa. Čez nastrgamo še parmezan in pofotkamo za instagram. Aja, ne, to ni tako zelo obvezno. Če pa že, pa dodajte kak #bormašinazapunce, ne bo škodil, da se preštejemo vsi jedci in da vsaj malo potešite naš firbec, kako vam gre kuha. Obljubim, da vas spremljamo, če vas le najdemo!

Pa dober tek, v tišini ali ob Tišini, kakor vam je ljubše!

image

Dodaj odgovor