Kaj me najbolj razjezi

Sama se imam za precej artikuliranega človeka. Saj vem, zdaj bom izpadla kot sila samovšečna, ampak če sem v življenju na kaj ponosna, sem pa na svoj jezik. Nikoli nisem blestela po športnih dosežkih, tudi moja intelektualnost je povsem v mejah normale, ampak moj jezik pa na trenutke res uspe sproducirati domislice, na katere sem ponosna. (Obenem naj dodam, da me velikokrat spravi tudi v težave, ampak očitno eno brez drugega ne gre, kaj ne?) Zato me najbolj iz tira ne vrže to, da so ljudje idioti. Ne, iz tira me ne vrže niti to, da dejansko obstajajo ljudje, ki se zdirajo na naključne mimoidoče. Iz tira me tudi sploh ne vrže to, da nekdo zmoti moj jutranji sprehod, ko je še vse tako lepo mirno in želim samo malo uživati sama s sabo.

Edina stvar, zaradi katere si še nadaljnjih 15 min razbijam glavo, je ta, da v takem momentu nisem sposobna mojemu jeziku primerno artikuliranega odziva.

Stvar je bila namreč taka. S Pesjanko se v teh vročih dnevih na en krajši giro odpraviva še preden se sonce prikaže izza gozda. Pes kot pes bo seveda polulal vsak tretji vogal oz. ker naša Pesjanka ni samec, ki bi ob vogalih dvigoval taco, počepne na vsakem tretjem plevelu, ki ji pride pod nos. Tudi danes ni bilo nič drugače. Šle sva po ulici, ob robu namesto pločnika nasut pesek, iz katerega je poganjal plevel v šopih. Bona počepne, jaz pa zaslišim odpiranje okna v hiši čez cesto in čez par sekund je sledilo “A vrečke pa nimate“. Najprej sem potrebovala par sekund, da sem raztolmačila slišano, ker a) mi ni bilo jasno, kakšno vrečko potrebujem, če pa pes lula in b) sva bili na plevelu. Ne da zagovarjam, da ni nič narobe s tem, če psi kakajo na plevelu, ampak taka stopnja zaskrbljenosti ponavadi prihaja s strani lastnikov na točno določeno količino milimetrov pristrižene travice. V tistem momentu sem bila sposobna samo odziva v smislu “Saj ne kaka, ampak lula,” sem si pa potem še do doma razbijala glavo zakaj nisem rekla kaj v smislu “Ja, kako točno naj poberem pasje scanje?” Na neki točki sem bila že odločena, da gospodu v nabiralnik vržem pisemce s sledečo vsebino: ‘Spoštovani gospod s preveč časa. V Črnučah na Dunajski cesti 367 se nahaja knjižnica, za katero sem prepričana, da ima široko ponudbo priročnikov o psih. Verjamem, da boste precej hitro osvojili razliko med tem, kako pasja samica opravlja majhno in veliko potrebo in s tem prihranili nekaj duševnega miru sebi, še več pa naključnim mimoidočim.’ Potem sem se celo poigravala z mislijo o tem, da cel teden zbiram Pesjankine izločke in mu jih odložim pred vrati.

Na koncu sem si raje privoščila še en kos peciva z nektarinami in marelicami. Pa je spet vesolje v ravnovesju.

1

Sezona poletnega sadja je na vrhuncu, v tem receptu pa lahko uporabite tudi kakšne nektarine in marelice, ki so še malce trše, saj se v pečici ob peki tako ali drugače spečejo in zmehčajo. 

Sicer gre pa stvar takole: najprej namastimo pekač. Lahko je pravokoten, okrogel, v obliki kvadrata, karkoli imate pri roki. Nektarine in marelice razrežemo na četrtine ali na osmine in koščke razporedimo po pekaču. Nato se lotimo priprave biskvitnega testa. Jaz sem sledila postopku, ki je prikazan na tem videoposnetku. Mimogrede, Raiza je super punca s super recepti in idejami, priporočam ogled! V eni posodi torej zmešamo 200 g moke (ki jo presejemo skozi cedilo), pol čajne žličke sode bikarbone in ščepec soli. V drugi posodi stepamo 150 g masla, ki smo ga predhodno pustili na sobni temperaturi, da se je zmehčal, ter 150 g sladkorja (jaz sem količino še malo zmanjšala, ampak v resnici ne bo nič presladko, tudi če uporabite vseh 150 gramov). Stepamo toliko časa, da je maslo penasto in se sladkor raztopi, nato pa dodamo dve jajci in vse skupaj še dobro stepemo. Dodamo še eno žličko domačega limoninega sladkorja ter sok polovice limone. Nato z lopatko vmešamo prvo polovico moke. Sedaj pa je čas za skrivno sestavino – jogurt. Masi dodamo 180 g navadnega jogurta, ki bo poskrbel za kemično reakcijo s sodo bikarbono, rezultat pa bo puhasto in nežno biskvitno testo. Na koncu vmešamo še preostalo moko, maso nadevamo prek sadja, poravnamo in pečemo na 180°C približno 20 do 25 minut

2

 

Dodaj odgovor