Nosečnost za telebane, četrtič: Pušenjak vs. prvič noseča ženska

Na prvem “resnem” pregledu v nosečnosti (to je tisti, ko dobiš materinsko knjižico, pa prve fotografije, na katerih je morda že vidna kakšna roka ali noga, pa še ginekologinja ti reče kakšno na račun kilogramov, ki jih lahko (ali pa tudi ne) pridobiš v devetih mesecih (oziroma preostalih sedmih)) mi je ginekologinja poleg vseh ostalih nasvetov o osnovnem vzdrževanju telesa in duha med nosečnostjo na srce položila tudi to (in to povsem smrtno resno), da naj se pa interneta kar pridno izogibam. 

Pa v resnici internet ni najhuje, kar se lahko zgodi nosečnici.

Najhujša stvar na tem planetu, ki se lahko zgodi internetu (!) je prvič noseča ženska.

Pušenjak bi vedel, o čem govorim.

No, pa za tiste, ki vas čarobni svet forumov med.over.net še ni povsem potegnil vase, naj na kratko razložim, o čem oziroma o kom govorim. Dr. Stanko Pušenjak, alfa in omega slovenske ginekologije in porodništva, je moderator (po mojem mnenju) enega najbolj obiskanih forumov (takoj za Starševskim čvekom). To je košček interneta, kamor se zgrinja vsak dvom in sum in problem sleherne paranoične nosečnice v Sloveniji. Če kdo ve, ve Pušenjak. Če je Pušenjak rekel to pa to, potem to drži. Pušenjak je za slovensko ginekologijo to, kar je sestra Vendelina za domačo kuhinjo. Do njega čutim samo najglobje spoštovanje – pa na tem mestu pustimo ob strani vso strokovnost, ki jo premore, človek mora namreč imeti hudo jeklene živce in skrajno natreniran jezik (oz. prste), da s prvič nosečimi ženskami komunicira na takem nivoju, kot ga je moč opaziti v njegovih odgovorih. 

Sama na ABC ginekologije in porodništva zahajam predvsem zato, da ujamem tiste dragocene trenutke, ko je dr. Pušenjak s svojimi besedami tako spreten, da v odgovor uspe zapakirati ne samo strokovno medicinsko mnenje, temveč obenem navrže še kakšno globoko življenjsko modrost ali pa zgolj nastavi ogledalo. O čem govorim? “Ne znam vam odgovoriti, kolikšna je verjetnost da bo naslednja ultrazvočna preiskava pokazala plodov utrip. Možnost je popolnoma enaka, kot da vas za vogalom hiše čaka dinozaver – 50 % za DA ali NE.” Da sploh ne omenjam verige sporočil na temo listerioze ali salmonele ali toksoplazmoze – treh najbolj “strašnih” okužb s hrano, ki lahko doletijo nosečnice. Teme o tem, kaj je dotična oseba v tem pa tem tednu nosečnosti pojedla in kje in kako je bila salama narezana in na kakšnem krožniku postrežena in da je domačo skuto zajela z bronasto žlico in da je prodajalka v delikatesi kajmak v posodico nadevala z levo roko, medtem ko je bila oblečena v moder pulover … no, temu kar ni in ni konca. Saj ne rečem, ko te zagrabi panika, luštno vsekakor ni. (Tudi mene je zadnjič pregnalo na sosednji forum Ortodontija, ker se mi pač po 4 letih fiksnega aparata in stabilizacijski žički, ki jo imam trenutno nalepljeno na zobe, le-ti še vedno misteriozno premikajo.) Pušenjak po tem, ko z racionalnimi argumenti (listerija ni običajna bakterija, ki bi bila prisotna kar v mleku in mlečnih izdelkih povsod ampak je ena od redkih infekcij; problem so le mehki siri nepreverjenega oziroma nesledljivega izvora, večinoma butične, domače proizvodnje) ne doseže želenega učinka, na moje veliko veselje postreže s sledečimi vrsticami:

  • Glejte. To paniciranje nima nobenega smisla. Tudi preko ceste gre kdaj človek zamišljen in ne pazi, pa se večinoma ne zgodi nič.
  • Vedno se ponavljajo iste reči: najprej “njam” potem “joj”! Potem pa študiramo, kaj bi utegnilo biti v kajmaku, siru, maslu, salami, majonezi itd. ipd.
  • Če bi bile reči res tako usodne, bi ljudi na svetu že zdavnaj ne bilo več. Saj ste verjetno kdaj peljali skozi rdečo luč na semaforju? Vas je takoj povozil tovornjak? Verjetno ne, le malce večji verjetnosti za tak dogodek ste se izpostavili.
  • Če želite, da se vam zagotovo ne bo zgodila prometna nesreča, se zaprite v stanovanje in če se v vašo hišo ne zaleti ravno tank ali rudniški tovornjak, prometne nesreče ne boste doživeli. Če je to praktično, je seveda drugo vprašanje.
  • Bodite torej malo bolj kritični in realni in ne nasedajte vsaki histerični prijateljici, ki mora nujno okrog sebe širit skrbi in strah, da je srečna.

Mislim, da bo dovolj. Skočimo sedaj na hitro še k včerajšnjem kosilu: enchillade z mletim mesom

Jaz se globoko opravičujem, ker današnja fotografija res ni apetitlih, ampak roko na srce, tako nekako izgleda domača kuha. Sploh tista, ko imaš za mizo šest lačnih ust in vsi samo hitro napademo, kar je položenega na mizo, hehe. No, pojdimo raje k receptu. Izhajala sem iz recepta za piščančje enchillade, je pa tale verzija veliko bolj preprosta. 

Recept najdete v okvirčku spodaj, bi pa pripomnila samo še to, da je tole super stvar za narest v večji količini čez vikend, preostanek je pa sila priročen za kakšno malico v službi med tednom ali hitro kosilo, ki ga samo pogrejete, ko pridete iz službe/šole. Priročno. 😉1

Enchillade z mletim mesom v paradižnikovi omaki
sestavine
  1. ena večja čebula
  2. trije stroki česna
  3. tri manjše paprike
  4. en večji paradižnik
  5. ena konzerva koruze
  6. ena konzerva rdečega fižola
  7. 1 kg mletega mesa
  8. timijan, lovorjev list
  9. 8 pšeničnih tortilj
  10. 400 g paradižnikove mezge s koščki paradižnika
  11. 500 g paradižnikove mezge
  12. sladka paprika v prahu, čili v prahu, česen v prahu
  13. tri pesti naribanega sira
postopek
  1. Lotimo se priprave nadeva za enchillade. Čebulo in česen sesekljamo in prepražimo na olju. Dodamo na koščke narezane paprike ter paradižnik. Vse skupaj pražimo približno 5 minut. Nato jakost štedilnika povečamo in med stalnim mešanjem prepražimo meso - temperatura naj bo res višja, sicer meso samo izpusti vodo oz. sokove in se potem kuha v lastnem soku. Mi želimo, da se prepraži. Mešamo, da se grudice razpustijo. Dodamo timijan in tri lovorjeve liste. Ko meso zakrkne, temperaturo zmanjšamo in nadev kuhamo približno 10 minut. Na koncu samo še dodamo odcejeno koruzo in fižol, ter vse skupaj dobro pregrejemo.
  2. Vsako tortiljo nadevamo in zavijemo v rolico. V pekač jih polagamo tesno eno poleg druge.
  3. Paradižnikovo mezgo damo v posodo, segrejemo, dodamo vse začimbe, fino premešamo in pregrejemo in z njo prelijemo tortilje. Po vrhu potresemo še sir. Pečemo na 180°C približno 20 minut oz. dokler sir ni zlatorjavo zapečen.
Bor mašina za punce http://bormasinazapunce.si/

Dodaj odgovor