Oda bučkam in bučkini browniji

Okej, tole slovensko poletje je že smešno. Sama sem sicer človek, ki pretirano ne uživa v poletju, vročem soparnem zraku in komarjih, bolj se navdušujem nad ‘prehodnimi letnimi časi’, kot sta pomlad in jesen. Pa vendar me je neumno vreme pripeljalo do točke, ko hrepenim po poletju. Po poležavanju na soncu na domačem balkonu, pitju limonade in večernem zdravljenju pridobljenih opeklin. Zato sem se odločila za tri dni pobegniti na hrvaško obalo. Tale uvodni del tako pišem v senčki pod figo na vrtu, medtem ko oči na žaru kremira čevapčiče in jih zraven obilno zaliva s pivom, mati pa se na vsake pet minut iz kuhinje zadere, naj ji vendar že pridem pomagat pri pripravi kulinaričnega presežka v podobi paradižnikove solate. Ker s strastjo sovražim paradižnik, upravičeno zignoriram zunanje glasove in se osredotočam izključno na vonjave. Glede na moje neposrečeno pozicioniranje ležalnika mislim, da bom tudi sama po končani peki dišala kot en ogromen čevapčič, ampak glede na njihovo vsesplošno priljubljenost, si to vsekakor štejem v plus. Ljubosumni? Brez potrebe. Ko tole berete je moja zadnjica že ponovno lepo udomačena na službenem stolu, kjer ob poslušanju nadležnega glasu moje šefice, brezbrižno zrem v računalniški ekran in premišljujem, kaj bom danes jedla za kosilo.

Poleti je ta odločitev zame zelo lahka, saj obožujem bučke. Jedla bi jih vsak dan, dvakrat, trikrat, štirikrat, petkrat, šestkrat … kolikor je pač obrokov v dnevu. Ja napisala sem šestkrat, vsi imamo dneve, ko jemo šestkrat na dan, kajne? No, zdaj se bom pretvarjala, da sem v odgovor dobila en gromek ‘ja’ in da nisem edini požeruh v skupini. Kakorkoli, imam srečo, da oči vsako leto lepo skrbi za mojo bučno obsesijo, in v želji, da ne pride do abstinenčne krize, zasadi lepo količino buč, ki me potem vsak dan pričakajo v hladilniku, da jih pretvorim v okusen obrok. Moj brat in oče s svojim mnenjem o bučkah stojita na nasprotnem bregu kot jaz in moja mati. Ne spomnim se zelenjave, ki bi jo sovražila bolj, kot sovražita bučke. Tako verjetno ni potrebno omenjati, da se jima moja odvisnost zdi totalno zgrešena in na meji z zdravim razumom. Mislim, da bi lažje sprejela kakšno težjo obliko zasvojenosti. Tisti, ki me dobro poznajo, se verjetno ob branju teh besed smejijo, ker vedo, da bučke še zdaleč niso hrana, od katere sem najbolj odvisna. Obstaja še absolutna zmagovalka sladkih pregreh, ki je na mojem dnevnem jedilniku, in moje obnašanje do le-te je nedvomno primerljivo s čaščenjem svetnikov in prižiganjem svečk v cerkvi s strani starih gospa.

Ampak o tem kdaj drugič. Danes ostajam pri bučkah in njihovi vsestranskosti. Sama si jih pripravljam na tisoč in en način. Polnjene, v rižotah, testeninah, polpetih, solatah, pohane, s sirom in še in še. Verjamem pa, da vsi z mano ne delite splošnega navdušenja nad bučkami in ste jih do sedaj že pošteno siti ter si razbijate glavo, kako porabiti še tiste zadnje ostanke, ki se vam valjajo po hladilniku in za katere se vsi pretvarjajo, da jih v resnici ni tam, kajne? Kot omenjeno imam v družini dva primerka, ki to zeleno krasoto sovražita bolj, kot Srečko Katanec sovraži Zlatka Zahovića, zato sem se odločila, da jih zamaskiram v odlične bučkine brownije. Zvit načrt sem izpeljala po sledečem receptu:

  • 120 ml sončničnega olja
  • 200-250 g sladkorja
  • 10 ml vanilijevega ekstrata (pribl. 2 kavni žlički)
  • 250 g moke
  • 45 g pravega kakava
  • 1 in pol kavne žličke sode bikarbone
  • pol kavne žličke soli
  • 250 g naribane bučke
  • 60 g narezanih orehov in/ali čokoladnih koščkov (po želji)

Prva na vrsto pride gospa pečica, ki ji morate, kot vsaki spodobni dami, posvetiti nekaj več pozornosti in jo predhodno ogreti na 180 stopinj. Nadaljujete s pripravo vseh potrebnih sestavin in ko to storite, vas do cilja ločita le še minutka ali dve. V primeru da ste blazno neskoncentrirani in da vam peka predstavlja neverjeten napor, spreglejte predhodni stavek. V prvi posodi zmešajte olje, sladkor in vanilijev ekstrat. V drugo vsujte moko, kakav, sol in sodo bikarbono. Nato suhe sestavine stresite v mokre, premešajte in zmesi na koncu dodajte še naribano bučko in orehe ali čokolado (po želji). Pred dodajanjem bučke bo masa nekoliko gosta, brez panike in brez dodatnega dodajanja tekočine, prosim. Ko boste na koncu primešali bučko bo vse skupaj bolj mazavo, obljubim.

Vse skupaj razprostrite po namaščenem ali pa s peki papirjem obloženem pekaču in pecite 25 do 30 minut.

Priporočam, da bučko naribate res na drobno, ker bodo tako browniji še bolj sočni, bučka pa skorajda neopazna. Sama sem se poslužila najboljšega pripomočka lenih gospodinj, multipraktika. Brownije lahko po vrhu prelijete s stopljeno temno čokolado, ganaschem ali pa jih obložite s čokoladno masleno kremo. Najboljši so, če jih postrežete še malce tople, s kepico vanilijevega sladoleda in stepeno sladko smetano. Pa naj še kdo reče, da bučke ne redijo!

Dober tek!

 

Dodaj odgovor