A veste, kaj se zgodi, ko greš na morje za en mesec, doma pa pustiš gospodiča … pa še naročiš mu, naj pobira paradajze/stročji fižol/blitvo/bučke. No, v svojo obrambo je rekel, da on “po tem šavju ne bom plezal in iskal buč“. Nič hudega, se bom že znašla. Par velikank s hladilnika sem že zreciklirala, še dve gromozanki me čakata v kleti.
V resnici nisem nameravala teh receptov objaviti na blog, ker niti niso moja pogruntavščina, ampak sem jih večinoma našla na Kulinariki. Ampak so vsi trije recepti malce modificirani, pa še kdo mogoče dobi idejo, v kaj bučke še zapakirati, da niso konstantno samo polpeti … Aja, bormašince smo se z bučkami že spopadale v enem tematskem sklopu, vse zbrane recepte najdete na tej povezavi. So pa teli trije recepti, ki jih z vami delim v prihajajočih dneh primerni res za tiste velike buče, ki malo pobegnejo.
Pa začnimo danes z gibanico … ja, ima bučke. In ne, njena priprava ni tako dolgotrajna kot priprava taprave slovenske gibanice. Bučna gibanica. (In spreglejte katastrofalno fotografijo. Kot sem rekla: nisem vedela, a bo sploh kaj ratalo, zato tudi nisem lepo pofotkala vsega skupaj.)
Na Kulinariki najdete ta recept pod naslovom Pecivo na suho. V resnici nisem ničesar spreminjala, samo jabolka sem zamenjala za bučke. Veliiiiiiiko bučk. Takole na oko bi rekla, da sem imela blizu enega kilograma naribanih bučk. Takole se zmenimo: eno bučo velikanko očistite semen, olupite (če je koža že trda in debela) in naribajte. Nato pa uporabite toliko, kot se vam zdi primerno, preostanek pa preobrazite v bučkine polpete, pa bo.