Neznanci in kostanjevi piškoti

Rada opazujem ljudi. Zanimivi smo. Vsi tako drugačni, pa vseeno vsi tako enaki na nek način. Včasih, ko je dovolj toplo, se rada usedem na kakšno klopco in opazujem mimoidoče. Kako so oblečeni, kaj počnejo, s kom se pogovarjajo, opazujem njihovo mimiko in telesno govorico. Včasih si zamišljam, kaj počnejo v življenju, kdo so, kakšen karakter imajo … Zanimivo je, ker vidim ljudi, ki so tako drugačni od mene, od moje družbe, od ljudi, s katerimi se obkrožam. Včasih so to ljudje, s katerimi si ne bi želela biti v stiku, spet drugič me pritegnejo in bi jih najraje ogovorila, spoznala, ugotovila, kdo so, kakšen je njihov pogled na svet.

img_1161-2-copy

Pred nekaj tedni sem poslušala en Ted talk o tujcih in kaj nas lahko naučijo. Gospodična je razlagala o tem, da se neznancev večinoma izogibamo, saj nikoli ne veš, kdo ti lahko kaj naredi. Že res, vendar z zdravo mero previdnosti, lahko sem pa tja ogovoriš kakšnega neznanca in pridobiš veliko. V sredo zvečer sem se peljala z avtobusom domov. Nasproti mene je sedela punca, ki je prav tako kot jaz nekaj poslušala na telefonu in prebirala nekaj, kar jo je zabavalo. Smehljala se je. Jaz sem pa poslušala zadnje Zapise iz močvirja in se prav tako smehljala. Spogledali sva se in se iskreno nasmejali ena drugi. En teden pred tem sem se prav tako na avtobusu zapletla v pogovor z nasproti meni sedečim gospodom. Čas nama je minil hitreje in izmenjana prijaznost je dobro dela po dolgem, napornem dnevu. Včasih pa se zgodi, da se z neznanci veliko lažje pogovorimo o stvareh, ki nas mučijo, stvareh, ki jih nikomur drugemu ne zaupamo. Čisto preprost razlog – ne poznajo nas, od njih ničesar ne pričakujemo in predvsem nas ni strah, da bi jih izgubili. Kar je eden od razlogov, zakaj najdražjim velikokrat težko kaj neprijetnega povemo. Z neznanci je lažje in včasih nam pomaga, da najdemo rešitev.

Ko sem poslušala prej omenjeni Ted talk, sem si mislila, ja, saj v redu, ne bom ogovarjala neznancev kar tako. Danes, ko sem malo bolj spočita in odprta, pa bi z veseljem pokukala v življenje nekoga, ki ga ne poznam, pa čeprav samo malo. In mu seveda dovolila, da pokuka v moje življenje. Bom videla, kaj in koga mi bodo nasproti poslali prihajajoči tedni.

 

kostanjevi piškoti z rumovim sladkorjem
Kostanjevi kakavovi piškoti
  1. 270 g moke
  2. 60 g nesladkanega kakava
  3. dobra žlička pecilnega praška
  4. 1/2 žličke cimeta
  5. 3/4 žličke soli
  6. 240 g pečenega kostanja
  7. 180 g masla
  8. 140 g sladkorja
  9. 2 žlički vanilijevega ekstrakta
  10. 2 jajci
Rumov sladkorni poliv
  1. 70 g masla
  2. 140 g sladkorja
  3. 100 ml ruma
  4. 50 ml sladke smetane
  5. 1 žlička vanilijevega ekstrakta
  6. 1/2 žličke cimeta
  7. ščepec pimenta
  8. ščepec ingverja v prahu
  9. ščepec kličkov v prahu
  10. ščepec naribanega muškatnega oreščka
Piškoti
  1. Spečemo kostanj (v posodi ali v pečici), ga olupimo in na grobo narežemo. Segrejemo pečico na 180°C. V eni posodi zmešamo moko, kakav, pecilni prašek, cimet, sol in kostanj. V mikserju zmešamo maslo in sladkor ter jima dodamo vanilijev ekstrakt in jajca. Zmešamo in primešamo suhim sestavinam, dokler ne dobimo enotne mase. Na pekač položimo papir za peko in nanj polagamo kroglice, ki jih oblikujemo iz mase za piškote. Pečemo 15-20 minut. Iz teh količin pripravimo 2 pekača piškotov.
Rumov sladkorni poliv
  1. V rum primešamo vse začimbe in pustimo, da se nekoliko namočijo. V ponvi stopimo maslo, dodamo sladkor in počakamo, da se nekoliko stopi in začne vreti. Odstavimo z ognja in prilijemo rum. Rum prižgemo (previdno) in počakamo, da alkohol pogori. Ponev vrnemo na ogenj in prilijemo sladko smetano. Pokuhamo, da se malo zgosti. Okrasimo piškote.
Prirejeno po Cupcake Project
Adapted from Cupcake Project
Bor mašina za punce http://bormasinazapunce.si/

Dodaj odgovor