Krogličanje serijsko.

Zadnjič me je svakinja prosila, če lahko pripravim nekaj Jaffa kroglic, da se bodo z njimi posladkali otroci v vrtcu ob zaključku leta. Sem rekla ‘seveda, ni problema’, masa je itak hitro narejena, krogličanje pa odlična zaposlitev za roke, medtem ko misli letijo v nebo. No, potem pa drug dan prejmem klic, da so imeli roditeljski sestanek in so se starši prepirali o sladkarijah in o tem, kako otroci praznujejo rojstne dni in da pojejo preveč sladkorja. Ha.

Jaz vem, od kje to izhaja. Od tule. Naj najprej razjasnim nekaj: tale Tarča je bila vsekakor nekaj najboljšega, kar se je zgodilo slovenski televizijski produkciji. In ogled bi moral biti obvezen v vseh vrtcih, šolah, pa ne za otroke, ampak starše! Po drugi strani pa ljudje (starši) v afektu po ogledu take oddaje začnejo panično mlatit naokoli in črtat vse, kar je slabega, brez nobenega premisleka in razumnega pristopa k stvari. To, da praktično noben otrok ne zna piti vode, vsi vase vlivajo le hektolitre sokov in drugih sladkanih pijač, ja, to je problem. To, da starši otroku, ki se v trgovini meče po tleh, kupijo vrečo bombonov, ki niso res čisto nič drugega, kot samo in zgolj sladkor, ja, to je tudi problem. Pa to, da se otroku, ko joka, ali ko se udari, ali ko doma trmari, ponudi čokolado, to je tudi velik problem, ki preraste v to, da povezujemo čustva s sladkorjem in se še kasneje v odraslosti v trenutkih obupa, žalosti, jeze, negotovosti, pa tudi veselja, nažiramo s sladoledom. Hello there, fellow emotional eater.

Sama sem tudi šele v sredini srednje šole črtala vse sladke pijače in začela piti samo vodo. Dandanes jo čisto vsak dan spijem približno 3 litre. Odkar v večini sama skrbim in financiram (!!!) svojo prehrano, mi je tudi škoda namenjati dragocene € za sladkarije, ker so drage in definitivno bi morale biti še dražje. Čustveno prenajedanje pa ostaja problem.

No in tako razmišljanje je očitno doletelo tudi te nesrečne panične mame, da so otroci potem vseeno lahko uživali v kroglicah. Jaz še vedno trdim, da domače ni niti približno tako škodljivo kot industrijsko, sploh pa, če poješ nekaj z užitkom, ne redi, hehe. In pa seveda … da so te sladke malenkosti res samo priložnostne. Rojstni dnevi, kakšna lepa nedelja in tako dalje. To je tudi cilj, ki ga jaz želim nekoč doseč. Saj bo, počasi.

Kot že rečeno – Jaffa kroglice. Zdaj sem jih delala že kar nekajkrat, postopek je res enostaven, kroglice so pa super mehke in sočne in meni so sploh super oblite v čokolado. Ker potem, ko pregrizneš ohlajeno in strjeno čokolado, te notri pričaka mehek nadev. Joj, kar lačna ratujem, ko tole pišem. Tokrat sem jih sicer samo povaljala v različnih čokoladnih koščkih in mandljih, ker bi se čokolada med otroškimi prsti najverjetneje stopila in povzročila precej … umazanije, hehe.

Tako preprosto, da je veliko težje dejansko napisat recept, kot pa tole narest. 300 g zmletih piškotov, 150 ml pomarančnega soka, 1 vanilin sladkor, 2 veliki žlici pomarančne ali marelične marmelade (jaz sem dala pa tudi že slivovo), 2 žlici kakava in 1 rebro stopljene čokolade za kuhanje (med in naribano pomarančno lupinico pa sem jaz izpustila). Včasih dodam še malo limoninega soka, da je vse skupaj še bolj osvežilno. Vse zmešamo, damo v hladilnik za eno uro in potem .. krogljičamo.

P.S.: Bor mašino za punce lahko najdete tudi na Facebooku.

2 comments

Dodaj odgovor