Junij.

Junij je moj mesec. Je mesec, v katerem sem rojena in mesec, ko se začne moj najljubši letni čas – poletje. V nasprotju z mojo gostiteljico na tem blogu, imam rada vročino. To pomeni, da lahko grem na morje in se kopam v jezerih, da lahko nosim krila in obleke, brez tečnih žab in najlonk. Ob vseh teh dolgih, toplih in svetlih dneh se počutim svobodno. Poletje, še posebej junij, spremlja kopica lepih spominov iz otroštva, zato se zame poletja vedno začne s pozitivnim pričakovanjem in ščemenjem v trebuhu. Kakšne spomine bom pa letos odnesla s sabo, da me bodo greli naslednjo zimo?

Junij je tudi mesec češenj. Zdaj je zadnji čas, ko se te še najdejo, zato je tudi skrajni čas, da se speče kakšno pecivo s tem pregrešno dobrim sadjem. Za praznovanje maminega rojstnega dne v začetku tega meseca sem pripravila par različnih peciv, med drugim tudi češnjeve rezine s pistacijami. Recept sem našla v knjižici Sladki in slani zavitki in pite avtorice Alenke Kodele. Po njenih receptih sem delala že par drugih peciv in moram priznati, da so njeni recepti eni redkih, ki jih upoštevam dokaj dosledno. Recimo.

Da bo pečica dovolj segreta, sem jo prižgala na 180°C in se lotila dela. Doma sem imela pakirane slane pražene pistacije. Predstavljam si, da avtorica ni imela teh v mislih, vendar te sem imela pri roki in so v predalu čakale, da jih porabim. Torej sem jih oluščila in zmlela, da sem dobila 100 g mletih pistacij (80 g sem jih porabila za biskvit, ostale pa sem si shranila za kasneje za posip). Postavila sem jih v skodelico na stran. Stepla sem 130 g zmehčanega masla z 90 g sladkorja (vedno zmanjšam količino, ki jo priporočajo v receptih), vrečico vanilijevega sladkorja in ščepcem soli. Ročno sem primešala 180 g presejane moke, 4 žličke pecilnega praška in na koncu dodala pistacije. Mase je dovolj za 25*35 cm velik pekač, ki sem ga namazala z maslom, preden sem vanj vlila maso. Biskvit sem pekla 15 minut, ga vzela iz pečice in pustila, da se ohladi.

Za češnjevo kremo sem morala češnje ročno razkoščičiti, da sem na koncu dobila 1 kg očiščenih. Tega sem se lotila takoj, ko sem biskvit postavila v pečico. Očiščene sem skupaj z 2,5 dl vode zavrela. Ko sem čakala, da se to zgodi, sem skupaj zmešala vrečko vanilijevega pudinga, 50 g sladkorja in 0,5 dl vode, ki sem ga primešala vrelim češnjam in vse skupaj, med mešanjem, kuhala še 3 minute. Kremo sem enakomerno razmazala po biskvitu in vse skupaj postavila v hladilnik.

Pecivo sem naslednji dan odpeljala 100 km stran, zato ga nisem oblivala s smetano pred vožnjo, ampak sem jo dodala na koncu in zadevo pozabila poslikati. Zato si boste morali ta del enostavno predstavljati. 😉 Torej, 250 ml sladke smetane sem stepla z vrečico vanilijevega sladkorja, jo namazala na češnjevo kremo in posula z nekaj mletimi pistacijami za okras in okus.

Namig za naslednjič, ko se bom peciva lotila. Rezanje peciva in postavljanje na krožnik je bilo kar izziv, zato vam priporočam, da češnje narežete na manj kot polovice in če imate pekač s snemljivim obodom (tak kot za torte), uporabite takšnega, bo lažje. Preden ga snamete, uporabite nož ali kaj drugega, da pecivo preventivno ločite od oboda, da kaj ne ostane gor.

Uživajte v zadnjih letošnjih češnjah, na kateri koli način že.

Dodaj odgovor