Izzivi.

Jaz sem človek večnih projektov. Projekt brez sladkorja, projekt prehranjevanja samo do 17. ure popoldne, projekt ne-grizenja nohtov, projekt vsakodnevnega športnega udejstvovanja, pa različni enomesečni športni izzivi, v glavnem, spisek se ne konča. Zabavno bi bilo, če bi si dejansko zapisovala, koliko takih projektov mi uspe do konca realizirati … občutek imam, da se spopadam s hudo klavrno statistiko. Je pa res, da sem sama sicer po naravi hudo len človek, ampak res, tukaj govorim o lenobi višje stopnje. Sposobna sem se zasedet pred računalnikom, zaležat pred televizijo in depresivno jamrat, kako je vse grozno in kakšno bedno življenje imam. Ampak nekako mi je v zadnjih letih uspelo priti do spoznanja, da imam v življenju v resnici samo dve možnosti: a) jamrati, kako je vse narobe in posledično vzeti stvari v svoje roke in kaj spremeniti ali b) jamrati, kako je vse narobe in najedati vsem okoli mene. In tako mi taki izzivi pomagajo, da svoje življenje vsaj malo vzamem v roke in vanj vnesem nek red, ki ga sicer tako zelo obožujem.

Zakaj to sploh pišem in govorim? Zadnjič sem dobila konstruktivno kritiko, da je tale moj blog super, ampak da moji bližnji pogrešajo malce več pisarij in ne zgolj receptov. In tako pridemo do te točke, ko nakladam o nepomembnih podrobnostih mojega življenja. Marsikomu se po mojem mnenju moji neskončni projekti zdijo … smešni. Še meni se zdijo smešni, sploh po treh dneh, ko klavrno propadejo. Ampak ta teden sem se spet odločila za enega novega, gre pa takole: vsak teden speči/skuhati nekaj novega in to objaviti na blogu. Da bodo objave malce bolj frekventne. Sem pa pripravila tudi še eno (oz. v resnici dva) presenečenje, ki pa naj zaenkrat še ostaneta skrivnost. Vse ob svojem času.

In tako pridemo do današnjega recepta. Že zadnjič sem omenjala Čašo sladkega in danes sem končno uspela tudi nekaj pripraviti. Meni so te sladice v kozarčkih super – hitro so pripravljene, ni bojazni, da bi se kaj razlilo, ko odstranimo obroč, nešteto je kombinacij, v glavnem, super. In tako je danes na spored prišla kombinacija višenj in čokolade – Čokoladna krema z višnjami.

Priprava je preprosta, res pa je, da zahteva malce več časa, da se vse skupaj ohladi in da na koncu štima. Začnemo s čokoladno kremo: v kozici zavremo 2 dl sladke smetane in v njej stopimo 100 gramov temne čokolade. Če vam je pregrenka in si želite bolj sladkega okusa lahko uporabite tudi mlečno. Dobro premešamo, da se čokolada lepo stopi in nastane homogena zmes. Potem ohladimo na sobno temperaturo, vmes večkrat premešamo. Potem stepemo še 2 dl sladke smetane, lahko jo stepemo kar čvrsto, in ji primešamo čokoladno zmes. Nadevamo v kozarčke. Jaz sem uporabila 6 kozarcev za šampanjec. Postavimo v  hladilnik, naj se dobro ohladi.

Potem se lotimo višenj: 200 gramov višenj in 150 ml višnjevega kompota kuhamo, dokler ne zavre. Potem vmešamo zmes 50 gramov sladkorja, 15 gramov škroba in 50 ml vode. Kuhamo 3 minute, da se zgosti in ohladimo. Nadevamo v kozarčke nad čokoladno plast. Postavimo v hladilnik, da se dobro ohladi.

Na koncu stepemo še 2 dl smetane in okrasimo po želji. To je vsa umetnost.

 

Nakupovalni listek: 6 dl sladke smetane, en kozarec vloženih višenj, 100 gramov temne/mlečne čokolade, 15 gramov škroba, 50 gramov sladkorja.

Tako, pa pojdimo pogumno naprej v nov delovni teden …

Bor mašino za punce lahko najdete tudi na Facebooku.

Dodaj odgovor