Še migam.

Moj brat je imel pretekli vikend rojstni dan in planeti so se poravnali natanko tako, da mi nič ni uspelo, kot je bilo načrtovano. Najprej sem se lotila enih pomarančnih kroglic po receptu iz ene Ramine knjižice, ki sem jo dobila za nagrado, ker sem zbrala zadostno število črtnih kod. Eeeee, napaka. Ne vem, zakaj me nikakor ne izuči, da ravno taki recepti (poleg tistih iz raznih poljudnih ne-specializiranih revij) kar kličejo po neuspehu. Mislim kot izučeni slaščičarki bi mi moralo biti jasno, da 25 dag margarine, 2 dl pomarančnega soka in 1 dl smetane v kombinaciji z zgolj 300 g suhih sestavin ne bo obrodilo nič dobrega. No, na koncu je vseeno nastalo tole …

Ponesrečenčki.

Recepta ne bom objavila ker gre nekako takole: zmeči v posodo vse, kar najdeš v omari s slaščičarskimi sestavinami. Notri je od mleka v prahu, do kokosa in zdrobljenih piškotov … No, sem vsaj izpraznila vse tiste na pol porabljene paketke tega in onega.

Sedaj pa k zvezdi večera. Danes sicer dobim recept za tisto pravo Prekmursko šarloto, do takrat se bomo pa morali zadovoljiti s tem receptom iz knjige 1000 Backideen, ki sem jo enkrat za 6 € kupila v Frankfurtu. Pustimo ob strani to, da je popolnoma v nemščini, moje znanje pa je po 30 začetnih urah tečaja ostalo tam nekje na nivoju ‘Ich heisse Tina’.

Torej, Šarlota.

Stvar je v resnici preprosta – spečemo rulado pa najljubšem receptu. Lahko je to tista klasična 5 jajc, 5 žlic moke, 5 žlic sladkorja enačba, nadevamo pa s slivovo marmelado. Lahko naredimo tudi orehovo rulado. V glavnem, karkoli želite. Postopek je enak pripravi biskvita: jajca in sladkor penasto stepamo (z ročnim mešalnikom najprej sneg s polovico sladkorja, potem še rumenjake s preostalim sladkorjem) in nato počasi z metlico vmešamo presejano moko. Pečemo 10 minut na 180°C. Šala mala. Nadevamo, zvijemo in tesno povijemo v folijo za živila in naj roma v hladilnik za kakšno uro.

Potem si izberemo poljubno posodo, ki naj bo čim bolj okrogla. Tale moja je imela ralo ravnega dna, zato je tudi vrh šarlote malo raven. Obložimo jo s folijo za živila. Ko je rulada ohlajena, jo narežemo na koščke in z njimi obložimo posodo. Na koncu se gremo malo sestavljanke, da zadelamo kolikor je mogoče.

Sledi krema. Tale moja je šla takole: 3 jajca, sok 5 pomaranč in 1 limone, 9 listov želatine, 100 gramov sladkorja. Želatino namočimo v mrzli vodi. Medtem stepamo rumenjake in sladkor nad soparo. Naj se sladkor stopi in zmes dobro naraste, vendar ne sme zavreti. Posebej beljake stepemo v sneg. Želatino po 10 minutah namakanja rahlo ožamemo in raztopimo v segretem soku pomaranč in limone. Malo ohladimo. Nato pa samo “sestavimo vse skupaj” – rumenjakovo zmes in pomarančni sok z želatino, na koncu vmešamo še beljake. Zlijemo v z rulado obloženo posodo, postavimo v hladilnik in pozabimo za eno noč. Brez skrbi, zmes se bo strdila.

Ker je bila moja posoda dokaj velika in krema ni zapolnila vsega, sem stepla še malo smetane in zapolnila praznino.

Ko sedaj gledam mojo sliko in tisto, v knjigi, vidim, da krema ni bila popolnoma taka, kot bi morala biti. V receptu namreč ni omenjenega stepanja rumenjakov nad soparo, razen, če se je ta del izgubil s prevodom.

Kakorkoli že, naslednjič poskusim še z orehovo rulado in čokoladnim polnilom – kakšen čokoladni mousse bi se odlično podal.

2 comments

Dodaj odgovor