Imamo krompir!

Jesen se že važi na vremenski pisti in razkazuje vitke veje, ki bodo kmalu popolnoma gole. Človeštvo bo pa vedno bolj zavito v plašče, puloverje, šale, dolge gate in kunje mufe, če jih lokalna PETA še ni uspela zapleniti. V sodih mošt pridno vre, vrtna perjad se pred martinovo norijo zadeva s perseni, zaljubljenci se stiskajo po kotih, vsi pa pridno lokamo vročo čokolado. Tako je, jesen je moj najljubši letni čas. Oh, je kaj bolj simpatičnega od rdečih noskov in kaj diši lepše kot pečen kostanj?

Malo manj luštno je drenjanje na mestnih avtobusih in prodaja božičnega okrasja sredi oktobra. Ne samo zaradi tega, ker še prvega novembra sploh nismo pokopali, ampak tudi zato, ker me spomni na prihajajoči veseli december. Čas, ko se od vsakega kulinaričnega bloga, ki da kaj nase, pričakuje kak recept za piškote. Tukaj pa se zaplete, kajti edini opravek, ki ga imam s piškoti, oziroma keksi, kot jih ljubkovalno kličem, je, bodimo odkriti, žretje.

1

Pa ne prehitevajmo dogodkov in ostanimo pri jesenski megli.
Kot je v prejšnji objavi že omenila Nina, nam je Mercator pred vrati pustil par kil krompirja pa japk. Prej omenjena blondinka je pograbila sadje kot lačen zmaj na prečiščevalni dieti, jaz pa sem se bila primorana odločiti, da poskusim preseči svoje kuharsko znanje v pripravi krompirja.

In ker vsi vemo, da so jedi z dolgim imenom približno 13-krat boljše od tistih navadnih, vam predstavljam:

Najmehkejše krompirjeve žepke z nadevom iz domnevno premalo zrele muškatne buče in polnomastne skute z žajbljevo omako

2

V bistvu gre za testo za njoke, izdelavo katerega pa lahko ob preobilici časa seveda zakomplicirate do mere, da bo stopnja usranosti vaše kuhinje primerljiva z ženskim straniščem v Koloseju. No, skoraj. Težimo k izdelavi čim bolj mehkega in rahlega testa, ki se posledično hitro zalepi na katerokoli delovno površino (ali na tla, če ste bolj štoraste sorte), zato izdelava vključuje izdatne količine moke. Odsvetujem kihanje. 🙂

Krompirjevo testo 
kilogram krompirja
jajce
sol
nariban sir
približno pol kilograma ostre moke

Krompir olupimo, narežemo in skuhamo v slani vodi. Nato ga pretlačimo, tako kot bi to storili pri pripravi pire krompirja. Krompirjasto kašo pustimo počivati toliko časa, da se ohladi približno na telesno temperaturo, saj tako dodano jajce ne bo zakrknilo. Solimo po okusu in primešamonariban sir. Količina in vrsta se lahko podrejata osebnim sirnim preferencam, v receptih se ponavadi priporoča parmezan ali kateri drugi trdi sir. Jaz sem dodala pest naribanega edamca, ker je parmezan v hladilniku splesnel. Pa ne plemenito. Počasi dodajmo ostro moko (približno pol kilograma, vendar je to odvisno tudi od mehkobe, ki jo želimo doseči) in s prsti mesimo testo. Pazimo, da ni pretrdo in da se ne lepi na delovno površino. Kot se, že omenila, bodo v pomoč velike količine moke. Ko je testo kompaktno, vendar še vedno zelo mehko, ga pomokamo po površini in pustimo počivati med pripravo bučnega nadeva.
3
Nadev
ena srednja velika muškatna buča
250 g skute
20 g naribanega sira
sol, poper in muškatni orešček
Približno pol kilograma naj bo očiščene buče, ki jo narezano na kose skuhamo na sopari, da ohrani polnejši okus in še kaj hranilnih snovi. Kuhani buči dodamo skuto, sir (parmezan oz. edamec v mojem primeru), spasiramo v gladko zmes in začinimo po okusu. Meni je všeč, da je okus nadeva močnejši od testa, še vedno pa to ostane taka … mehka jed. Po strukturi in okusu.
4
Oblikovanje žepkov je tisti pack… zabavni del. Vse se lepi, razpada, noče ubogati. [MOKA!] Testo razdelimo kroglice in razvaljamo v približne pravokotnike. Na sredo gre žlica (in pol) nadeva, nato pa pravokotnik ”zapremo” in robove nežno pritisnemo z vilicami, da fila med kuhanjem ne bo ušla ven. Za lepšo obliko jih obrežemo z nožem.
5
6
Žepke kuhamo v vreli slani vodi, dokler ne priplavajo na površje. Predvsem pa z njimi ravnamo kot z dojenčki. Nežno. Sicer bo vse skupaj ena velika pacasta kaša.
7
Omaka
sveži žajbelj
maslo
orehi
Da okuse lepo povežemo, pripravimo še omako. V kozici raztopimo poljubno količino masla. Tega ne početi na najvišji temperaturi, ker je maslo nagnjeno k hitremu prismojanju. Tega pa nočemo, a-a. Ko se ob steni posode začne rahlo peniti, dodamo na grobo nasekljan sveži žajbelj in orehe, ki smo jih pred tem čisto malo popražili na nemastni ponvi. Ko bogato zadiši, je jesenska zeliščna omaka pripravljena. Polijemo jo po žepku (Nina pravi, da jo je poskusila tudi na testeninah, in da je odlično) in kot toplo predjed ali prilogo. Tako kot njoke in podobne priloge jih lahko brez skrbi zamrznete. Če ste bolj kreativne sorte, jih lahko oblikujete v ne-žepke in dežurne jedce postrežete s … krompirjevimi sloni, recimo.
8
Dober tek!

Dodaj odgovor