Gospa hruška in gurmanski presežki v Zgornjih Pirničah

No, pa smo se tudi mi odpravili v trenutno najpopularnejšo gostilno v Sloveniji. V sredo pozno popoldne smo se podali na dolgo pot do Zgornjih Pirnič. Že tako dolgočasna ravna cesta se nam je zaradi kruljenja po trebuhu zdela še daljša. In sreča ni bila na naši strani, saj smo za piko na i pristali še v koloni, ki je bila posledica dela na cesti. Vse tiste prevožene rdeče luči,  nenadna zavijanja in vrivanja pred nič hudega sluteče kolege šoferje, so bila zaman, saj smo na našo rezervacijo vseeno zamudili. Ko pa smo v gostilno končno prispeli, nas je čakal še en hladen tuš. Očitno so tudi gostje, ki so imeli isto mizo rezervirano dve uri pred nami, obtičali v koloni. Gospodje pa so si za obrok vzeli čas in se niti malo niso ozirali na grde poglede, ki smo jih pošiljali v njihovo smer v želji, da mizo čim prej zapustijo, mi pa končno pridemo do težko pričakovane večerje. Niso se dali.

Za mizo smo tako sedli šele ob osmih. Pred tem pa smo si čas krajšali s pisanjem po stenah akvarija, v katerem so ujeti naši najljubši kuharji. Ja, s svojimi pisarijami smo v zadrego spravili našo Tino, ki jo vsi že grozno pogrešamo, a si vseeno želimo, da v kuhinji ostane še dolgo.




Človek bi mislil, da smo se v eni uri čakanja uspeli uskladiti vsaj glede naročil. Wrooooong! No, vsaj za večino to ni držalo. Sama sem že od službene malice naprej vedela, kaj bom naročila in se tega tudi držala. Žal to ni veljalo za mojih pet sotrpinov, ki so vztrajno preizkušali moje živce in spreminjali svoja naročila. Ampak na tej točki sem bila že takooo lačna, da se nisem imela energije niti pritoževati. Na vsakih pet minut sem iztisnila en mučeniški »aaaaaaaah«, ki pa ni ganil nikogar. 
Ker se nismo uskladili, smo naročili osem predjedi, da smo se odločili prav, pa so nam sporočali tudi trebušni krči, ki so zdaj počasi načenjali tudi ostale. Zendvič, črni ištrijan, šolska juha in gurmanske lovke so nas naravnost navdušili! Polizali smo krožnike in se pripravili na glavno jed. 
Sledili so super gajbica, krača, šefov kotel in fišrole. Še enkrat, naravnost božansko! Zdaj smo bili že pošteno siti. Ampak kot pravi Bernarda, za sladico imamo poseben želodec, zato je bil strah, da bi sladica ostala na krožnikih, zaman. Šest ljudi nas je zadovoljno pospravilo še sedem sladkih dobrot: kokosovo rižoto, gospo hruško in šefov šmorn. Naši polizani krožniki so bili deležni tudi pohval natakarja, ki ni mogel verjeti,, da smo zmazali vse, do zadnje drobtinice. 
Ko smo si malo odpočili in počakali, da so nam trebuhi dovolili ponovno vstajanje, vmes pa izvedli en ekspresni bormašina sestanek, je bil čas za novo dozo kracanja naših otroških čičkarij in  popisovanja steklenega zidu. Več kot očitno so bili naši poskusi ustvarjanja v otroštvu nesramno zatrti, saj so se na zidu znašli pijani Batman, majava tortica s svečko v obliki bakle in smuti a.k.a. prazen kozarec s slamico. Ko smo slikice obkrožili še s srčki, ki jih zaljubljene prvošolke kracajo na platnice zvezkov, smo bili nase nadvse ponosni. Pripisali smo še nekaj spodbudnih besed in zadovoljno ugotovili, da brez problema konkuriramo vsem petletnikom, ki so se pred nami lotili podobnih podvigov.
Kot da v gostilni ne bi preživeli že čisto preveč časa, smo se odločili, da vsi po vrsti objamemo še natakarja, ki smo mu neizmerno hvaležni za vso potrpežljivost, in se nato zadovoljni odpravili proti Ljubljani.
 
Da bi si lahko tudi vi doma pričarali vsaj delček čudovitih okusov, ki smo jih bili deležni v gostilni, sem za vas poskušala poustvariti Gospo hruško, ki me je v gostilni poleg črnega ištrijana najbolj navdušila.
Priprava hruške ni zapletena, je pa dolgotrajna, zato sem se odločila, da vam jo opišem kar po posameznih jedeh in zaporedju, po katerem sem sladico ustvarjala sama.


Čokoladni sorbet
  • 200 gramov temne čokolade z najman 70% kakava
  • 200 gramov sladkorja
  • 0,5 litra hladne vode

Najprej pripravimo sorbet, ki za pripravo ne vzame veliko časa, bolj zamuden je njegov proces zamrzovanja. V posodo stresemo nalomljeno čokolado, sladkor in vlijemo hladno vodo. Vse skupaj zavremo in mešamo, da se čokolada in sladkor stopita. Ko mešanica zavre, jo ob neprestanem mešanju kuhamo še dve minuti. Posodo nato odstavimo in pustimo, da se ohladi na sobno temperaturo. Nato vsebino zlijemo v posodo, v kateri bomo sorbet zamrznili in postavimo v skrinjo. Na vsake pol ure zmes premešamo in vrnemo v zamrzovalnik. Sorbet lahko serviramo, ko zamrzne.

 

Lešnikova panna cotta
  • 100 gramov lešnikove mlečne čokolade (noisette)
  • 4 dl sladke smetane
  • 1 dl mleka
  • 1 zavitek želatine v prahu

Druga je na vrsti panna cotta. Sladko smetano in mleko v kozici zavremo. Ko zavre, jo odstavimo in vanjo stresemo na majhne koščke nalomljeno čokolado. Premešamo in pustimo, da se mešanica ohladi do mlačnega. Želatino namočimo v dveh žlicah hladne vode in jo vmešamo v mlačno čokoladno zmes. Panna cotto prelijemo v modelčke, v katerih jo bomo servirali. Če želite panna cotto kasneje zvrniti na krožnik, ne pozabite modelčka namastiti ali, še bolje, obložiti s folijo za živila. Sladico pustimo v hladilniku dokler se ne strdi.



 
 
Hruška v vinu
  • 4 hruške
  • 1 cimetova palčka
  • 6 dl rdečega vina
  • Pomarančna lupinica
  • Zvezdnati janež
  • Brinove jagode
  • 200 gramov rjavega sladkorja

Vse sestavine, z izjemo hrušk, združimo v posodi in zavremo. Pustimo, da se mešanica nekoliko zreducira, medtem pa olupimo in izdolbemo hruške. Pazimo, da njihova oblika ostane enaka in da ne odstranimo peclja. Hruške nato položimo v vino in jih kuhamo do mehkega, približno pol ure do štirideset minut. Ko so kuhane, jih poberemo iz tekočine in do konca odcedimo na papirnatih brisačah.

 
Lešnikov drobljenec
  • 100 gramov lešnikov
  • 2 žlici kakavovih zrn

Lešnike razprostremo po pekaču in jih položimo v pečico, ogreto na 180 stopinj. Pražimo, dokler ne zadišijo, nato jih vzamemo iz pečice in pustimo, da se ohladijo. Ohlajene in z lupino pretresemo v multipraktik, dodamo kakavova zrna in do grobega zmeljemo. Pazimo, da lešnikov ne zmeljemo v prah, saj želimo, da ostanejo večji, hrustljavi delci.




Serviranje
Ko se končno prebijemo čez vse faze ustvarjanja, nas do užitka loči le še serviranje. Če ste pošteno lačni in neučakani, da poskusite svojo umetnino, lahko ta korak preskočite, če pa želite s sladico naudušiti vse okoli sebe, potrpite še nekaj minut.
Najprej na večji krožnik zvrnite panna cotto. Če modelčka niste obložili s folijo in je ne morete spraviti na krožnik, lahko panna cotto servirate v kozarčku. Zraven pristavite hruško. Ja pristavite. Gospa hruška je namreč že močno pijana od vsega vina, s katerim se je družila zadnje pol ure, zato mora obvezno sloneti na panna cotti. Zraven postrežemo eno do dve kepici čokoladnega sorbeta in vse skupaj posipamo z ležnikovim drobljencem. Če je vaša želja po dokazovanju res neskončno velika, lahko v vrh panna cotte zapičite še vejico mete. Kot običajno, po napornem delu sledi le še uživanje.
 
Pa dober tek!

One comment

Dodaj odgovor