Poroka, torta, šopek

Pa se je začelo. Vse od lanskega leta naprej se v mojem življenju in življenju mojih prijateljev dogajajo precej zanimive in pomembne reči. Same take prelomnice. Zame je bila prelomnica že Španija, poletje je tudi prineslo nekaj sprememb, pa še tri prijateljice so se lani zaročile in posledično bo letos na sporedu kar nekaj porok. Začenši s preteklo soboto. Prav zanimivo je, kako se prijateljica, ki jo poznaš že kar nekaj let, odloči za tako pomembno in veliko odločitev. Ampak glede na to, da bo čez slab mesec na sporedu že nova poroka, potem avgusta pa še ena, je bolje, da se kar navadim.

In tako sem lahko prijetno združila še z malce delovnim … in bila zadolžena za poročno torto. Tema poroke je bila drevo, le-to je bilo narisano na vabilu, pa na poročni sveči in zato sem ga prenesla tudi na torto …
In tako sem prvič v življenju (no, skoraj) delala s tičino maso. Sicer nisem največja ljubiteljica te sladke zmesi, ampak včasih je potrebno spregledat osebna načela in zadovoljiti glavne odjemalce. Saj je čisto zabavno delat s tole zadevo, sploh, če imaš ob sebi še fajn pomoč v obliki sošolke s slaščičarske šole, hihi.
Tole je bila torta, namenjena samo ožjim družinskim članom. Taka je bila teorija, khm. Vsem ostalim svatom pa sem spekla cupcakse, slik pa na žalost nimam. V malce bolj svečano naravnani obutvi in obleki sem namreč morala s torto v rokah prikorakat čez celo sobo, tako da prostora za mobitel res ni bilo veliko. Čakam fotografije fotografa in upam, da bom naknadno uspela pokazat, kako je vse skupaj izpadlo.
Sicer pa … po torti sledi metanje šopka in … no, uspelo mu je poleteti naravnost pod moje noge. Takle mamo. Ko in če se bom sploh kdaj poročila (vsakič, ko grem na kakšno poroko, mi namreč to, da bi morala sama skozi vse te ceremonije, zasadi tak strah in neprijeten občutek v kosti), si bom pa vsekakor sama pekla torto!

2 comments

Dodaj odgovor