The Šmorn.

Šefov šmorn aka THE šmorn. Ena sladica (poleg tapioke), ki se je ta teden, ko gremo na kulinarični obisk v Gostilno, najbolj veselim. Predvsem zato, ker se mi nikoli ni zdela dovolj posebna, da bi jo pripravljala kot sladico. Bine je (metaforično, se ve) to moje mišljenje flegma pohodil, potacal, malo poskakal po njem in mi požugal, kaj si mislim, da te preproste slovenske jedi ne vzamem resno.

Zraven je ponudil krasen recept, ki sem ga do zdaj štirikrat preizkusila in vsakič je bil pohvaljen. Hvaljen Bine!

 

Ker se naša Tina pogumno suče med lonci, noži in ostalimi tekmovalci v šovu, sem bila od začetka malo bolj zvesta uporabnica 24/7 kamer v gostilni in hiši. Tako sem ujela tudi Binetovo predstavitev Šefovega šmorna tekmovalcem. Ker sem že vnaprej vedela, da bo naredil nekoliko drugače, kot delam sama, sem si navodila pridno zapisovala, potem pa svojo cimro vrgla na finto in jo povabila na skupno večerjo. Roko na srce, ponavadi mi stvari ratajo, tako da z zavrnitvami poskusnih zajčkov še nimam izkušenj. In ja, zame je šmorn obrok in ne sladica.

Količino sestavin sem ocenila tako, na oko. Napisala bom recept, ki sem ga sama preizkusila in funkcionira. Ko dobim predse še tapravi Šefov šmorn, vam povem, če je kakšna razlika. Na uč moja verzija izgleda precej podobno kot original. Držim pesti.

Preizkusila sem tudi dve različni moki, dve vrsti mleka, s Šefovim džemom in s svojo marmelado in kislo smetano. Kombinacij je mali maljon, vedno je bil šmorn odličen, priporočam, da recept vzamete za svojega, ga prilagodite vašim navadam oz. omejitvam prehranjevanja.

Tako, zdaj pa od besed k dejanjem:

Osnovni recept za Šefov šmorn za dve osebi:
2 jajci
ščep soli
2 žlički sladkorja
120g moke
2,5dcl mleka
1/2 vanilijeve palčke
ščep pecilnega praška
sladkor v prahu

Najprej ločimo beljake in rumenjake.
V rumenjake damo ščep soli, z metlico penasto vmešamo (na roko, afkors). Potem dodamo tretjino moke, vmešamo v maso brez grudic, prilijemo tretjino mleka, spet vmešano v gladko maso in ponovimo do porabe mleka. Po tem damo v maso še konico žlice pecilnega praška, semena vanilijevega stroka in z metlico še zadnjič dobro, ja, prav res, že stotič, vmešamo. 🙂

Nastane malo bolj tekoča masa, kot sem je bila vsaj jaz vajena. Bine pravi, da je tako tudi prav.
V drugo posodo z beljaki damo še dve žlički sladkorja in stepemo. Tu je Bine naredil mini preskok v mojem kuharskem znanju. Lepo je povedal in razložil, da beljake ni treba stepati do onemoglosti in trdega trdega, da lahko posodo obrnemo nad glavo, ampak do penaste mase, ki je ”kremasta, viskozna, svetleča, da se na metlici, ko jo dvigneš, naredi tak, lulček.” Uporabila sem njegove besede.

Stepene beljake v dveh korakih dodamo rumenjakom. Prvo polovico previdno vmešamo, potem še preostali del in nastane lepa, malo bolj tekoča, ampak super penasta masa.
V ponev vržemo kocko masla (uporabila sem kokosovega, mi je od vseh najljubši za pečenje, Bine pa mlečnega), vlijemo polovico mase in najprej popečemo na eni strani. Par minutk opekamo, potem pa z lopatko razrežemo po polovici, obrnemo obe polovički, takoj razrežemo na mrežo, da nastanejo mali povštrčki. Hitro posujemo s sladkorjem v prahu in še malo pečemo, da se sladkor lepo raztopi in naredi hrustljavo skorjico. Mešamo in obračamo povštrčke, da se ne zažgejo (je malo več verjetnosti). Tako je notri šmoren mehak in penast, skorja pa hrustljava in sladka.

V Gostilni servirajo Šefov šmoren s sladoledom s slano karamelo in slivovim džemom s sivko. Slednjega sem enkrat tudi sama dodala in je super. Pa četudi kar na žlico;)
K šmornu sem za fotošuting vzela svojo najljubšo marmelado, ki sem jo lani naredila in jo zmanjkuje s svetlobno hitrostjo. Letos ribezovi grmički pri stari mami niso kaj veliko obrodili, tako, da že čutim počasi abstinenčno krizo in strah pred izgubo najljubšega zajtrka. Za v spomin in opomin na lansko dobro letino pa mi bodo ostale tele fotografije. In tisti skrit pollitrski kozarček marmelade v kredenci. Pa ne okol govort;)

Tazaresni fotkič ni šel z mano na počitnice v domači šaleški konec, pa je moral težaško delo opravljati včasih rahlo nezanesljiv, tokrat pa brez svojih muh in barvne slepote fotoaparat mojega telefona. Ko bom velika, bom, ko bom kupovala telefon, na vrh prioritet postavila fotoaparat. Ker potem bo vse zgledalo še lepše, reees.;)

One comment

Dodaj odgovor