Švedske mucke

December, še malo prej v letu smo komaj čakali nate, zdaj pa se mi bolj zdi, da nam boš ušel, še preden te uspemo sploh dodobra zagledati. Vse/i tako hiti/mo in hiti/mo, da sem ravno zajela sapo, pa bo že januar. In še eno leto. Šestnajstka. Dva-šest-najst. Miselno sem še vedno nekje v začetku oktobra, vreme očitno tudi. Malo prej sem šla čez staro jedro Ljubljane in se čudila toplemu vetru. Saj ne, da kuhanček ne bi pasal, ali pa, da bi si želela snežne zamete brez možnosti izhoda, ne ne, želela bi si tisti stari božič nazaj. Tisti, ko smo lopatali parkirišče na petek in svetek, ko smo hodili po snežnih kozjih stezicah, drevje je počivalo pod težo odeje in so bili letni časi jasno opredeljeni. Tako zimo sem imela res rada. Danes, 22. v mesecu, ko bi moralo prvo navdušenje nad snegom že zbledeti in bi se roke že navadile mrzlih kep, mi še vedno nismo videli snega tako, zares zares. Vem, to je pač zima, ki jo imamo, jamr čez ‘včasih je bilo pa to tako…’ ne pomaga, ampak potožim pa lahko. Vreme, tole ni za nikomor. A veš.

In ker je treba tale decembrski vrvež malo umiriti, se vsesti, narediti kakšen drzen plan za leto, ki nam že precej od blizu žuga, da prihaja, vam ponujam rešilno bilko. Nalijte si šalico mleka, zleknite utrujene nožice na kavč, odprite škatlo s temi krasnimi piškoti in si zamislite, da se vam nikamor ne mudi. Ni vam treba pospravljati stanovanja, ni vam treba v trgovino na drugo stran mesta, kup umazanega perila ne obstaja, psa ni treba ravno zdaj peljati ven. Samo pomakajte piškot v mleko in uživajte. Napolnite svoje baterije, ta mirnost vam zna priti še kako prav v tej decembrski noriji in na družinskih srečanjih. Bo šlo? Continue reading →

Presna jagodna torta

Biti fotogeničen je, po moji skromni, čisto objektivni presoji, ane, ena najboljših lastnosti, ki jih lahko objekt ali subjekt poseduje. Recimo. Eni ljudje so pač lepi. In to jim jaz zelo rada povem, tudi večkrat v kratkem času. Kakorkoli, jih postaviš, se dolgočasijo ali so angažirani, kamorkoli gledajo, ob katerikoli uri že, lepi so. Premorejo faktor lepote, ki izžareva iz njih na petek in svetek. Drugi se za to trudimo, pa nam uspeva ali pa ne. Bolj ne. Fraza, da ‘se bolje znajdem za objektivom, kot pred njim’ je zame čisto na mestu. Face, ki jih obvladam, so samo za hipni snepčet krasna dopolnitev in svoje prijateljice osrečujem na dnevni bazi – Nizakej*, ko pa je treba upodobiti lepoto za večne albumske spomine in instagram osrčenje, pa raje stopim na stran. Vsaka tritisoča fotografija zna biti bežno podobna meni. Prav zelo podobno se godi, če pogledamo na področje hrane. Za nekatere jedi, najsibodo še tako zdrave/pregrešne s sestavinami/neomahljivo okusne, prav tako ni druge rešitve, kot da jih postaviš na dosti bolj fotogeničen krožnik, pladenj, prt, ob retro pribor, za velikanski šopek hortenzij ali dopadljivim dekorjem v ozadju ali pa kar vse namečeš skupaj in zmedeš oko, da ne zapazi čudne barve juhe ali pa česa v narastku. Bolj je skrita, bolj je fajn.

Ampak! Torte! In pite. In kolači. Kolački. Piškotki. Rezine in čokoladice. Te so zvezde. Te so kot tisti večno lepi ljudje. Postaviš jih na prazen bel prt in zasijejo. Postaviš ob uvelo cvetje, pa ga kar ne opaziš več. Zato se vedno razveselim, ko pridem pred tortice in kolačke in mafinčke in piškote. Takrat si vzamem čas. Pofotkam iz vseh strani, enkrat tako, drugič tako, pa od spodaj, postrani, drži gor, ne, zdej drži malo nižje, spusti nož, prste malo zamakni, zareži, ja, dobro, krasno, krožnik obrni, še malo, stop, supeeeeerr, vau, kr malo odreži, ne ne, ne še jest, punce, Ne!, samo malo še,… In potem naval pritožb, ki bi bile zrele za haaško sodnijo, ker omejujem osnovne pravice človeka pri prehranjevanju.

Okej, okej, potem pa jejte. In grem fotkat odrezano torto.

File 01-09-15 17 gh56 34

Processed with VSCOcam with f2 preset

Continue reading →

Tajski paket presenečenja

Pri sodelovanju z Mercatorjem ima človek občasno občutek, da je že božič, novo leto ali pa rojstni dan, ki ga je zaradi nekontroliranega staranja potlačil globoko v podzavest in nanj pozabil. Tak občutek smo imele, ko so nas nekega dne na blagajni pričakali tajski paketi. Začetnemu navdušenju je sledilo zaskrbljeno spogledovanje. Nobena izmed nas namreč še ni pripravljala tajske hrane. Nobena je ni jedla, saj se, za razliko od večine vrstnikov, za potovanje po Tajski še nismo opogumile. Tako smo tiho gledale vsaka v svojo vrečo in upale, da se bo ena izmed nas opogumila in javila, da se eksperimentiranja loti prva. Pregovarjanje se je preselilo na socialna omrežja, kjer bi verjetno trajalo še danes, če sama nekega lepega popoldneva ne bi čutila (lažne) kuharske samozavesti in prepričanja, da mi danes pač nič ne more spodleteti.

Torej, stvari sem nabrala na kupu, v njih strmela približno 15 minut medtem ko sem razmišljala o sirovem bureku, a se na koncu odločila, da bo ta pač moral počakati na naslednje večerne oziroma zgodnje jutranje izhode in se lotila priprave. Lahko vam povem, da sta obe stvari precej okusni, čeprav je druga malo manj tajska. Ampak okej, saj kokosovo mleko je tajsko, torej je to, da ga zlijem v modelčke in zamrznem verjetno njihov običaj, sem se tolažila medtem ko sem pri stricu Googlu iskala navdih. Rezultat moje improvizacije sledi v nadaljevanju.

Riževi rezanci s piščancem:

  • Česen
  • Olivno olje
  • Mlada čebula
  • Šampinjoni
  • Korenček
  • Sojina omaka
  • Riževi rezanci
  • Piščančja prsa

Po navodilu na paketu pripravimo riževe rezance. Na ponvi segrejemo olivno olje in prepražimo česen. Ko zarumeni dodamo na trakce narezane piščančje prsi. Ko je meso skoraj pečeno dodamo narezane šampinjone in nariban korenček. Tik pred koncem dodamo še riževe rezance in sojino omako (po okusu), na hitro prepražimo in po vrhu potresemo narezano mlado čebulo.

riževi rezanci

Presne lučke iz kokosovega mleka (4 lučke) :

  • 1 karton kokosovega mleka
  • Agavin sirup ali drugo sladilo (dodamo po okusu)
  • Zmrznjeno ali sveže sadje (jagode, borovnice, maline … )

Pripravimo štiri modelčke za lučke in v njih razporedimo zmrznjeno ali sveže sadje, ki ga po želji narežemo na manjše koščke. V blender zlijemo kokosovo mleko in sladilo ter dobro premešamo. Če je masa pregosta dodamo nekaj vode in mešanico nalijemo v modelčke. Postavimo v zmrzovalnik za vsaj štiri ure.

presne lučke

Pa dober tek!