Breskovi mafini z jogurtom

Tako dolgo sem spodnji recept pustila na intenzivnem valjanju med osnutki, da me je prihtel Piknik teden, ki ga je pred kratkim otvorila Tina. Pa ker nismo ravno picajzlaste, bomo recept za jogurtove mafine podtaknile med ostale piknik dobrote. Konec koncev so mafini majhni, prenosljivi in sladki, kar jih – če bi obkljukali še kategorijo “imajo okus po čevapih” – praktično naredi za idealno piknik hrano. Še posebej, ko jim dodamo domače breskve, ki jih letos v našem mini sadovnjaku v izobilju. In kako dišijo!

4 Continue reading →

Odtis slonove noge je lepa posoda.

Z mami sva se v duhu moje nezaposlenosti in obilici prostega časa lotili pospravljanja bunkerja. To je soba v spodnji etaži naše hiše, kjer stojijo bobni in kjer je počival moj prvi računalnik. Včasih je bila to moja učilnica, računalnica, prostor za ustvarjanje in pravzaprav vse, samo spalnica ne. Ko pa se je v naši hiši pojavil brezžični internet in ko sem dobila svoj prvi prenosnik, no, potem je ta soba postala samo še eno veliko odlagališče pozabljenih stvari. V vsaki hiši obstaja tak prostor, morda celo več njih, lahko pa je tudi samo omara. Poln spominov in zapuščenih, pozabljenih stvari. In tako sem tudi sama našla zapuščen, nikoli pa prav zares pozabljen Dnevnik zemljana 2007. Dobila sem ga enkrat leta 2007, sploh ne vem kako in zakaj. Izdal ga je Urad RS za mladino v sklopu akcije “Vsi drugačni, vsi enakopravni.” Ta modri zvezčič je v bistvu narejen v obliki dnevnika – za vsak dan pa se na dnu strani pojavi en stavek. Dolgo časa sem brala te stavke, ki so blazno zanimivi, in potem končno dojela, kaj mi hočejo sporočiti. To so stavki o navadah različnih kultur po svetu. Ni zapisano, iz katere kulture prihaja določena trditev, ampak mislim, da je njihov namen zgolj osveščati bralca in mu predstaviti, kaj vse na svetu obstaja.

In kateri zapis se najde pod datumom 8. marec? Izdaten sloj ribjega olja te odlično zaščiti pred mrazom.
Vsem bralkam sicer želim en lep dan žena.
In ker danes naša razširjena družina spet malce praznuje … zopet ena torta. Tudi tokrat je glavna sestavina BRESKEV. Malce drugačna različica kot tista od zadnjič.
Tole torto sem sicer prvič naredila za moj rojstni dan par let nazaj. Jogurtova krema je potem postala moja stalna izbira, ker je res super. No, ta torta vsebuje tri komponente:
  • Lešnikov biskvit: stepemo 4 jajca s 150 grami sladkorja, da zmes močno naraste. Potem dodamo 4 žlice vode, premežamo z lopatko. Potem počasi v zmes dodajamo presejanih 150 gramov moke z 2 žličkama pecilnega praška ter 100 gramov mletih lešnikov (super je, če so praženi – jaz jih kupim v Hoferju in dajo res lepo aromo). Dobro premešamo (a nežno, da ne izgubimo vsega zraka iz stepenih jajc), vlijemo v tortni model premera 26 cm ter pečemo dobre pol ure na 170°C.
  • Jogurtova krema: stepemo 500 ml sladke smetane. V drugi posodi dobro premešamo 500 gramov navadnega jogurta, 1 vanili sladkor, 100 gramov sladkorja v prahu. Potem med mešanjem z mešalnikom vmešamo še en zavitek želatine (tista iz Hoferja se super obnese), ali pa 6 listov želatine (namočimo v hladni vodi, raztopimo na štedilniku, malce ohladimo, vmešamo v jogurt). Potem skupaj zmešamo smetano in jogurtovo zmes.
  • Breskov nadev: eno pločevinko breskev odcedimo (sok prihranimo, saj bomo z njim nasočili biskvit). Breskve spasiramo v pire s paličnim mešalnikom. Potem tudi v breskve vmešamo en zavitek želatine (ali 6 listov).
Potem nam preostane samo še sestavljanje – tako, kot je narisano na zgornji skici. In ne pozabite vmes vsake plasti biskvita nasočiti z breskovim kompotom, ki ga malce razredčimo z vodo in dodamo malo ruma. Pa obvezno čez noč v hladilniku, da vse skupaj fino prepoji in napoji in da je še bolj okusno.

Po stotih letih …

… (beri: izpitnem obdobju), se je končno spet pojavila koncentracija treh dni, ki jih bom preživela ob socializiranju z drugimi homo sapiensi. To, jasno, pomeni tudi to, da končno spet lahko kaj spečem, hkrati pa samo upam, da se gostje tudi sami niso podali v razne sladkorno-abstinenčne izzive. To bi bila tragika.

No, ker se mi v tem momentu počasi res že mudi na prvo socializiranje, naj postrežem samo z receptom za torto. Skuta in breskve.
Biskvit: kot ponavadi: 6 jajc in 250 gramov kristalnega sladkorja, stepamo vsaj 10 minut, da zmes dodobra naraste. Temu se sicer reče “topla priprava biskvita”, v originalu bi se to moralo sicer stepati nad vodno kopeljo, ampak z zmogljivim mešalcem je rezultat enak tudi brez toplotne obdelave. (Hladna priprava pa je tista, ko ločimo rumenjake in beljake.) Potem previdno vmešamo 250 gramov presejane moke. Brez kemije, pecilnih praškov, masla – osnovni recept za univerzalni biskvit. Pečemo 40 minut na 180°C, pustimo, da se še par minut ohlaja v pečici, nato ohladimo.
Krema: skuhala sem en vanilijev puding po navodilih na vrečki – pol litra mleka, en vanilijev puding, 3 žlice sladkorja. Skuhamo, med ohlajanjem mešamo. Potem stepemo še 200 ml sladke smetane. V posodo nato damo 500 gramov rikote ali pasirane skute, ji dodamo vanilijev puding, stepeno smetano, en zavitek želatine (jaz sem uporabila Hoferjevo), vse dobro premešamo, sladkamo po okusu (natančne količine nimam, mogoče sem dodala kakšnih 5 žlic?, ugibam.).
Potem se lotimo sestavljanja torte: pečen ohlajen biskvit prerežemo na tri plasti – eno prihranimo za kdaj drugič, tokrat bomo potrebovali samo dve. Prvo plast položimo na krožnik, jo vpnemo v obroč in nasočimo s sokom, v katerem so bile breskve. Kompot malce razredčimo s toplo vodo in mu dodamo rum. Potrebujemo torej najmanj eno konzervo breskev. Zakaj najmanj eno – jaz sem uporabila eno in pol, da je torta res bogata s sadjem, pa še za dekoracijo sem jih uporabila. Na prvo plast biskvita potresemo na koščke narezane breskve, prelijemo s polovico kreme. Nato vse skupaj ponovimo še s drugo plastjo. Biskvit – nasočimo – breskve – krema. Lepo jo poravnamo, saj bo to naš vrh torte. Ohlajamo čez noč.
Dekoracija je pa samo še stvar okusa. Jaz sem celo torto obmazala z marelično marmelado, po obodu sem jo obdala z mletimi piškoti, na vrhu porisala s čokolado in obložila s sadjem. Lahko jo obmažete tudi s smetano, dodate mandlje, ki gredo super zraven, potresete s kakšnimi drugimi oreški, možnosti je neskončno.