Testenine z bučkami in črnim sezamom

Tale nedelja je zame malo bolj ležerna. Včeraj sem bila malo bolj pridna, skakala sem spet okrog s fotoaparatom in vzdihovala nad prekrasnimi detajli poroke v Orehovem gaju (mimogrede, idealna lokacija za ‘boho’ poroko!), prespala dopoldne, zdaj pa čakam, da pride mimo Nina in greva na Šmarno goro, kamor romava zadnje čase tako pogosto, kot bi na vrhu delili kaj zastonj.

Testenine-s-črnim-sezamom-bučkami-6

Continue reading →

Najdaljši recept in najmanj časa

V zadnjih tednih sem se borila s pomanjkanjem časa. Nekako enostavno nisem uspela podelati vseh stvari, ki jih običajno. Malo več je bilo dela v službi, predvsem pa je bilo ogromno priprav na poroko in potovanja v domače kraje, da smo se vse dogovorili, uredili, pospravili in pripravili. Kot nalašč se je med pripravami znašel še naš junječji kulinarični izziv (mimogrede, na tej povezavi lahko še ta in prihajajoča dva tedna glasujete za recepte bormašinc). Nič hudega, sem si rekla, kakšno urico si bom že vzela, da kaj okusnega skuham in pofotkam. Potem sem pa vprašala gospoda Gugla, kaj bi lahko pripravila iz govejih rebrc in dobila predvsem takšne in drugačne bbq različice. Nah, to je preveč enostavno in stereotipno, poleg tega nisem najbolj domača z žarom. Tako da sem se odločila za nekaj bolj svežega, zelenjavnega … Rebrca v zelenjavni kopeli.

2015-06-05 14.52.01

Kar je bilo vse lepo in prav, razen dejstva, da sem morala meso čez noč marinirati, narezati tono zelenjave in potem še 3 ure peči. Zastrašujoče, ampak zares recept, ki je precej preprost (čeprav sem tudi sama vmes malce zatavala). Aja, pa lotila sem se ga pripravljati v sredo zvečer, v soboto pa smo imeli poroko. Malce sem se jezila nase zaradi tega, zares pa je prišel v petek zelo prav, da smo vsaj nekaj kuhanega pojedli med vsemi pripravami, med njegovo peko v četrtek pa sem si med peko malce spočila. Continue reading →

Nočem pogledat, koliko časa …

Vest me vsak dan peče, ampak enostavno ni časa. Na neki točki niti za pisat, kaj šele za skuhat kaj malo bolj kompleksnega ali novega – zadnje čase kuham samo že neštetokrat pripravljene jedi. Tako da je v moji kuhinji malo dolgčas in priznam, da pogrešam bormašince in naše kuharske izzive.

Tudi danes nisem skuhala nič posebnega ali zakompliciranega. Po dooolgem dnevu skoraj brez hrane sem prišla domov in skuhala nekaj enostavnega in hitro pripravljenega. Odločila sem se, da si bom vzela še nekaj dodatnih minut, zadevo pofotkala in objavila recept. Tukaj je torej ajdova ‘rižota’ s šparglji in bučkami.

039 (2) Continue reading →

Slavnostna večerja – zelenjavni quiche, prva glavna jed

Ker sem včeraj zvečer utopila možgane v bifteku in maslu, sem tvegala, da me vržejo iz kluba vražjih babnic, ker sem preprosto spregledala štafetno palico slavnostne večerje, ki mi jo je v torek predala Ana. Po tem ko sem preživela eno izjemno neudobno potovanje z nacionalnim potniškim prometom, okrasila drevešček (ki bi lahko mimogrede pobral nagrado za najbolj kičasto božično stvaritev na severni polobli – nič ne more premagati testeninskih angelov), se okopala v pohanju in sorazmerno uspešno preživela družinski popoldan, se mi, čisto po pravici, ni dalo kuharskih miselni paketkov zavijati v besedne.

Zdaj pa zamujam že več kot en dan, skregala sem se z vso tehnologijo in polovico žlahte, in če hočem zvečer na koncert vaškega pevskega zbora, da znižam povprečno starost publike, moram pohiteti z zapisom. Moja naloga je bila priprava brezmesne glavne jedi, čemur nisem nameravala posvečati posebne pozornosti, dokler me punce niso prijazno obvestile, da kuhana zelenjava s koščkom masla baje ne šteje za slavnostno. V navalu panike sem med nakupovanjem božičnih daril sebi kupila še čisto nov pekač za quiche, ki na prvi (in amaterski) pogled zgleda tako prijetno neuporaben, da mi je kot pisan na kožo.

_DSC9925 copy

Continue reading →

Čarobni december in mini burgerji

Ah, ti prazniki. Čas, ko se nam vse stvari zdijo preprosto čarobne in nepopisno lepe. Čas, ko se hitenje po Čopovi spremeni v počasno potikanje in opazovanje lepot naše prestolnice. Čas, ko se nadležni kitajski turisti, ki z ogromnimi iPadi slikajo ljubljanske viseče spermije in vrhnje dele glav svojih soturistov, spremenijo v pozorne in hvaležne opazovalce slovenskih lepot. Ko fušajoče strune kitar pouličnih glasbenikov postanejo nežna simfonija, ki nas spremlja na poti do božičnega čudeža, naporni sorodniki pa prijetna popestritev prazničnih dni.

December pa je ob enem tudi čas, ko so nenapovedani obiski prej pravilo kot izjema in čas, ko vsi po vrsti pričakujejo, da jih bomo po gosposko postregli. Ja, čisto vsi po vrsti. Tudi tista teta iz Spodnjega Dupleka, za katero se nihče več natančno ne spomni kakšne družinske vezi nas družijo, da o imenu niti ne govorimo, in ki nas naslednji dve uri po prihodu dolgočasi z zgodbicami iz svojega otroštva in tako počasi a vztrajno ubija božični duh vseh prisotnih mlajših družinskih članov. Saj ne rečem, obiski so lahko čudovita stvar. Če so napovedani in posledično zaželjeni. Ali pa, če gre za redke posameznike, katerih družbe se nikoli ne branimo. Okej, pa če imajo darila. V tem primeru spregledam nenapovedanost in težak karakter, priznam.

burger1 Continue reading →

Pomarančice

Rada imam, ko pridejo prijatelji k nama na obisk. Še raje, če le imam čas, zadnje pripravim kakšen domač prigrizek. Najmanj pri srcu mi je, da v ta namen odprem čips ali kakšen drug, v trgovini kupljen, prigrizek. Tako sem nekoč sama pripravila slane ribice. Ali pa spekla male pice. Enako, kot bi pripravljala pico za kosilo, sem zamesla testo, ga vzhajala in na koncu oblikovala male krogce (lahko s kozarcem, lončkom ali modelom za krofe) in jih nadevala s poljubnimi sestavinami. Prigrizek za v roko. Ne potrebuješ krožnika za vsakega od gostov, vilice ali drugega pribora. Praktično, simpatično, dobro in predvsem domače. S tem v mislih smo se lotile priprave našega naslednjega sklopa receptov: prstkanje. Prigrizgi in podobna hrana ‘na prste’, torej taka, ki jo lahko jemo z rokami in ponudimo našim gostom. Nekaj obiskov pa bo. 🙂

Tako sem se tudi danes lotila priprave nečesa slanega, majhnega in okusnega. Sicer bom tole danes snedla kar sama, ker nimam napovedanih obiskov, vsekakor pa bom tale prigrizek za ‘prstkanje’ še kdaj pripravila svojim gostom. Odločila sem se, da pripravim arancini-je oz. pomarančice v dobesednem prevodu iz italijanskega jezika.

029 Continue reading →