Sladko in osebno

Pred dobrim mesecem sva se s Tino udeležili konference Blogsi 2017. Za udeležbo sem se odločila, ker sem se želela malce motivirati. In vem, da me v službi podobni dogodki motivirajo, mi dajo nove, sveže energije, druženje in izmenjava mnenj in izkušenj me spodbujajo za nadaljnje delo. Predvsem pa me celoten proces spodbudi, da razmišljam naprej, iščem nove ideje in poskušam biti boljša v tem kar počnem.

Del tega je definitivno to, da bi rada bila v zapisih bolj osebna. Kar je hkrati težko, ker sem se odločila, da bom nekatere dele svojega življenja držala privatne. Dele, ki so velik del mene, mojega doživljanja in predvsem vsakdana. Kako si lahko bolj oseben, če si ne dovoliš biti oseben? To je vprašanje, s katerim se bom spopadala pri pisanju naslednjih zapisov. Kaj je tisto, česar ne bom delila z vami? Moj gospod ne mara pozornosti in zato ga tudi ne bom vlekla v zgodbo, ki jo pišem. Drugi del mojega, ali bolje, najinega življenja pa je najmlajša članica naše družine. Tu je kopica razlogov, zakaj, in z njimi se strinjava oba, nobene debate. Continue reading →

Dobrote z Instagrama

Na Instagramu sledim kar nekaj profilom, ki objavljajo fotografije hrane. Nekateri imajo na svojih spletnih straneh tudi recepte, drugi samo objavljajo fotografije, ne nujno niti da svoje. Kakorkoli, med njimi je Sally’s baking addiction. En dan sem zagledala fotografijo teh norih cupcake-ov, tortic. Čokoladni mafin s kremo iz arašidovega masla, polit s čokolado oz. potopljen vanjo. Morala sem poskusiti.

Moj gospod ima itak rad arašide in čokolado, tako da sem vedela, da bodo šli v promet. Nabavila sem tistih par sestavin, ki jih nisem imela doma, pogooglala sestavine, ki se jih pri nas ne dobi ali težje, in kako oz. s čim jih lahko zamenjam. In se lotila dela. Dobro sem si prebrala celotno objavo in recept. Spravila skupaj sestavine in receptu natančno sledila. No, razen manj sladkorja sem uporabila, kot običajno naredim pri tujih receptih oz. ko se mi zdi količina sladkorja pač prevelika. Spodaj delim z vami originalen recept z mojimi popravki. Torej manj sladkorja in zamenjavami v sestavinah, ki se jih pri nas ne dobi ali se jih dobi težko. Continue reading →

Roke gor!

Roke gor vsi, ki imate radi belo Linolado ali drug svetel lešnikov namaz! \o/ Jaz imam v predalu s sladkarijami poleg Nutelle vedno tudi belo Linolado. Pač, dobri sta mi. Kljub neverjetnim količinam sladkorja. Sem pa že nekaj časa razmišljala, da bi poskusila tudi sama narediti bel lešnikov namaz. Nisem hotela komplicirati z mlekom v prahu ali kondenziranim mlekom. Poleg tega se mi je zdelo, da lahko recept za lešnikov namaz, ki sem ga preizkusila par let nazaj, malce spremenim in dobim bel lešnikov namaz. In? Misija uspela. In sploh ni slabo.

Continue reading →

Vroče poletje

Dragi naši bralci, se opravičujemo. Življenje nas prehiteva in nam daje zahtevne naloge. Me pa enostavno ne uspemo. Skuhamo že, težje pa se spravimo za tipkovnico in vse skupaj postavimo v življenje.

Pišem vam po dolgem času, z otrokom, ki pridno raste, v novi hiši, ki jo pridno pospravljamo, z zaraščenim vrtom, od plevela, ker je tudi zanj zmanjkalo časa. Včeraj sem ob mraku malo poplela in ugotovila, da je celo nekaj zelenjave uspelo pokukati na plano! Spomladi sem imela nekaj uric, da sem ga poplela in na hitro posejala nekaj zelenjave. Od takrat sem ga samo gledala in upala, da bom imela kaj časa, da ga uredim. No, nisem ga še. Prav tako gledam naš blog in mi vedno zmanjka časa.

No, danes se vam končno oglašam. Pa še to zato, ker smo čez poletje bormašince prevzele Lidlov instagram profil in se vam čez vikende oglašamo, vsaka s svojega konca. Preverite. 😉

Continue reading →

Dve piti, da se oddolžim za zamudo

Pred štirimi tedni sem bila doma pri starših, malo na obisku. Kupila sem si tudi novi planer, da bom jadrala skozi leto malo bolj organizirano in morda dosegla kakšno stvar več, kot bi jo sicer, če ne bi o njej razmišljala in jo načrtovala. Vanj sem na obisku vpisovala razne cilje, nekaj jih je bilo povezanih tudi s tem blogom in predvsem s kuhanjem in peko. Zastavila sem si, da bom svoje najdražje razvajala z dobrimi okusi in sladicami. Vsaj kakšno poslastico bom pripravila vsak mesec. In tako sem se lotila kar takrat, pri mojih doma. Spekla sem pito, ki sem si jo ogledovala že zelo dolgo, saj podobno strežejo v lokalni slaščičarni in se ji ne morem upreti. Torej skrajni čas, da recept preizkusim tudi doma – saj veste, domače naj bi bilo boljše. Manj umetnih snovi in manj praškov. Zmaga. Recept sem seveda našla v priljubljeni knjigi Alenke Kodele – Zavitki in pite, Založbe Kmečki glas. Toplo priporočam nakup. Katere koli njene knjižice. Ima jih še par in mislim, da posedujem vse ali skoraj vse iz te zbirke. Vsebujejo veliko receptov, veliko sem jih že preizkusila in sem zelo zadovoljna z njimi. Od piškotov, peciva, pit, zavitkov, tudi torte se najdejo in sladice v lončku. Ni da ni. Cena knjižic je tudi zelo dostopna. V glavnem, če radi kuhate oz. pečete po knjigah, se splača.

Kakorkoli, jaffa pito sem spekla pred štirimi tedni, predvčerajšnjim pa še drugo različico – limonino pito z belo čokolado in malinami. Zraven pa sem še preizkusila pripraviti domače kandirane pomaranče in limone. Te druge pite pred štirimi tedni nisem imela v planu. Sem pa imela v planu objavo recepta za jaffa pito, fotografije sem na naših družabnih medijih že objavila. Potem je pa prišla štorklja 10 dni prej in ni bilo časa za novo objavo na blogu, bilo se je treba popolnoma posvetiti novi družinski članici in moji novi vlogi. Priznam, da na objavo in recept nisem pomislila vse do pred par dnevi, ko sem že pogrešala peko in kuhanje in sem se zagnala v kuhinjo in spekla še limonino različico pite.

Continue reading →

Medena torta drugič, v čokoladni preobleki

Drage bralke in dragi bralci našega bloga polnega umazane posode in okusnih receptov. Želim vam, da bi vam uspelo kar največ receptov, da bi vsak dan bolj vešče vrteli kuhalnice, poguma za preizkušanje in ustvarjanje novih jedi, pester jedilnik, s katerim se boste razvaljali, predvsem pa topline in ljudi, s katerimi boste vse te dobrote delili in tudi njim pričarali nasmeh na obrazu. Ostale želje pa so vam že zaželeli drugi, ne? 😉

Continue reading →

Čokoladni mousse. Brez 28 pripomočkov.

Uh, se spomnim, ko sem prvič delala mousse. Seveda je bil po receptu Julie Child, kaj pa drugega. Ena posodica za topit čokolado in maslo. Druga posoda za stepat beljake v sneg. Tretja posoda za stepat rumenjake s sladkorjem. Ne pozabimo termometra. In podaljška. In še eno posodo z vodo, ker rumenjaki se stepajo nad soparo. In potem imamo najbrž še en kup druge opreme, pa sem ta kompliciran postopek že nekaj časa nazaj poteptala globoko v spomin, do katerega ne dosežem več. Ker taka priprava je preprosto – too much. Tu mač. Ni čudno, da so američani iznašli enostaven mousse – ko stopljeno čokolado vmešajo v stepeno smetano. (Kar, seveda, ni tapravi mousse.) Saj ne rečem, dober je in če je treba je treba, ampak za nek preprost posladek kar tako, da vse skupaj izpade malo bolj fino in elegantno in da ga lahko (malce vinjeni) postrežemo za silvestra … je pa preveč. Ampak, sedaj imamo SlverCrestovega Monsieur Cuisina. Nič več ni preveč. Sedaj je vse samo … en dva tri. 

Continue reading →