Škotska skozi oči sladoledarske navdušenke in dulce de leche sladoled

Se spomnite, ko sem pred kratkim pisala, da me je slabo slovensko vreme prisililo v hrepenenje po poletju in vročem soncu? In se spomnite sončnih treh dni, ki smo jih pred kratkim doživeli v Sloveniji? No, morala bi zapisati ste jih doživeli. Sama sem namreč naredila potezo stoletja in na prvi pravi poletni dan odpotovala v eno izmed najbolj deževnih držav. Ja, inteligenca na vrhuncu. Saj se ne pritožujem, ampak ne morem se znebiti občutka, da mi je deževno vreme letos usojeno. Preden sem se sama transportirala na Škotsko, so Škoti uživali v lepem, sončnem in toplem poletju. Vremenski angeli so se zgleda odločili, da moja rit ni pripravljena na sončenje in me tako odrešili s slabim vremenom.

Ker sem, kot pravi popotnik, pred odhodom na spletu do potankosti preverila vremenske razmere, kjer so mi zagotovili, da se bodo temperature gibale okrog dvajset stopinj in da bo vreme tipično spremenljivo, torej mešanica sonca in dežja, sem v tem slogu tudi spakirala svojo kramo. Tako zdaj že pet dni strašim naokoli v istem puloverju, enem in edinem, ki je čisto po naključju pristal v kovčku, in se sprašujem, kdaj bom lahko oblekla vseh petnajst majic brez rokavov, ki se medtem pridno mečkajo na dnu potovalke. Ampak okej, glede na to, da instagram v svet pošlje le slike ne pa tudi vonjav, se ne sekiram preveč. V upanju, da se bo čim prej pokazal sonček tako še naprej vztrajam pri puloverju in se veselim lepših dni.

Continue reading →

Obljuba dela dolg!

Avtorici: Nina, Tina

Danes samo na hitro, ker smo busy, busy, busy … Ena gospodična pakira kovčke, saj nam kmalu spet pobegne na lepše, dežurni pretipkovalki recepta pa se mudi preobrazit narabutane robide v sladoled. Ampak ker so tele piškotne poslastice z dulce de leche že pred časom na Instagramu in Facebooku sprožile kar nekaj zanimanja, bi bilo res naravnost neprimerno, da vas prikrajšamo za omenjene dobrote. Zatorej, receptura. Piškotni lončki z dulce de leche in čokolado.

Continue reading →

Argentinske dogodivščine in domači dulce de leche

Ena in edina stvar, ki ji v življenju posvečam enako količino ljubezni kot kuhanju in peki, so potovanja. Naravnost obožujem potikanje po novih, neznanih krajih, spoznavanje drugih kultur in seveda basanje s kulinaričnimi presežki dežele, v kateri se nahajam. Na tej točki vas moram postaviti na realna tla. Če ste si ob branju uvodnih vrstic v glavi ustvarili sliko o brezskrbni popotnici, ki se z nahrbtnikom pogumno odpravi v svet in se neustrašno veseli novih dogodivščin, vas moram razočarati. Namesto tega si predstavljajte blond kokoš manjše rasti, ki po letališču vleče 20-kilogramski kovček (če mi uspe, ga nabutam tudi čez dovoljeno mejo in upam, da se me bodo stevardese na ‘check inu’ usmilile) in se ob tem zmedeno ozira okoli sebe v upanju, da odkrije pravo izhodno točko svojega letala. Definitivno nisem tipični predstavnik moje generacije popotnikov, samo sebe prištevam med penzionerske turiste, le da vodičem ni potrebno naglas kričati zanimivosti in skrbeti, da ne bom v kakšnem hotelu pozabila svojih zob, vse drugo je bolj ali manj enako običajnemu izletu društva upokojencev z dvema članoma. Večini pogosto ni jasno, kako sem se do sedaj še vsakič srečno vrnila domov (*trkam na les*), saj imam težave že, ko se moram v naši majhni Ljubljani iz Prešernovega trga pomakniti proti Tivoliju, in na poti do cilja obvezno trikrat napačno zavijem. Ampak pridem pa! In prišla sem tudi iz Argentine.

Ja, prav ste ugotovili, tokrat bo govora o posebni sladki specialiteti te južnoameriške države. Države, ki me je presunila s svojo lepoto in bogastvom na eni in neizmerno revščino in bedo na drugi strani. Imam srečo, da sem v svoji potovalni karieri videla že številne kotičke našega planeta ampak priznati moram, da se me je Argentina najbolj dotaknila. Zaradi obiska Buenos Airesa danes veliko bolj cenim, kar imam. Saj ne, da sem prej stvari jemala za samoumevne in da mi ni bilo potrebno za nič garati, daleč od tega. Pravim samo, da ob pogledu na skrajno revščino, iz katere ljudje praktično nimajo izhoda in v katero se rodijo, vseeno bolj cenim Slovenijo, pa čeprav so trenutne politične razmere malce, khm, khm, kaotične, če se milo izrazim.

Continue reading →