Meta-objava, ki ni recept z meto

Vsakič, ko se znajdem pred novo objavo, se hočem na vsak način spomniti neke fine teme ali dogodka, o katerem bom pisala. Po možnosti tako, da bo zabavno in da ne bom ponovno pisala neke refleksije na neko temo. Za današnji vnos sem se jih kar nekaj spomnila. Vsakič, ko sem začela tipkati, sem se zavedla, da gre ponovno za refleksijo nečesa. In tako sem se odločila, da bom napisala meta-refleksijo, refleksijo mojih refleksij.

S tem se toliko obremenjujem zaradi tega, ker bi rada stopila ven iz svojega okvirja in naredila korak v neko drugo smer, ki mi bo omogočila malo več širine. Rada bi se učila novih stvari in rada bi ponudila več, ker vem, da sem tega zmožna. Tako da to je naloga za vnaprej. Prvi del te naloge bo, da v svojem vsakdanu najdem teme, ki bile vredne deljenja z drugimi. (Saj ne da jih trenutno ni, imam dve, ki mi pobirata veliko časa in misli, vendar o njih (še) ne bi rada pisala.) Potem pa, vaja, vaja, vaja, ne? Tako kot v kuhinji. Danes sem se vadila v pripravi sladice v lončku, ki ni panna cotta. Med Julijinimi recepti sem našla slavno in njej ljubo pomarančno bavarsko kremo.

043 Continue reading →

Naj se dviga!

Julia je sila sistematična ženska. Njena knjiga je res pisana optimizirano – izhaja iz baze, zato da so variacije kratke in jedrnate in jih je veliko. Mastering the Art of French Cooking je res enciklopedija francoske kuharije in ko se enkrat prebiješ čez recept, pogruntaš sistem, potem je vse veliko lažje.

Jaz sem se danes za večerjo odločila pripraviti špinačni soufflé, predvsem zato, ker je souffle ena taka osnovna tehnikalija, ki jo je fino obvladati. Ja, saj je malce strašljiv, ta souffle, je pa hkrati izjemno zabavno buljiti 15 minut v pečico in čakati da … se dvigne.

1

Continue reading →

Crepés sucrées: Pâte â crépes ali nazaj k osnovam

Nedelja zvečer. Julia in Julie. Ker, kaj je boljšega, kot si osvežiti spomin in se pripraviti na težko pričakovano listanje debele kuharske biblije, kot ogled vsem dobro znane Meryl Streep v krasni interpretaciji Julie Child.

Po filmu pa mučno izbiranje recepta. Saj ne, da ne bi kuhala, bolj gre za to, da bi vse. Oziroma, na nekaj več kot 700 straneh naj izberem en recept? Okej, okej. Vdihizdih, pomisli malo. Ob takih primerih najraje preverim klasiko. Dobrega kuharja pač spoznaš po klasiki. In najprej sem pogledala na sladice, še bolje, palačinke. Ker še kar nisem našla popolnega recepta za palačinke, pa je že res čas, da v svoj črn zvezek kuharskih presežkov vpišem kaj novega.  In ker lahko sostanovalko razveselim, ko ji na vsake kvatre zvečer kaj skuham. Popravek. Kaj odličnega skuham.

image

Continue reading →

Gozdna zelenjavna priloga h kosilu

Julia Child. Nimam nekega posebnega odnosa do nje in njene kuhinje, zato sem bila bolj ali manj ravnodušna, ko smo se odločile za nov tematski sklop receptov. Ko pa sem ‘prijela’ digitalno knjigo v roke, je moja ravnodušnost prešla v ne-navdušenje. Prvo, strani je bilo enostavno preveč, da bi se čez knjigo prebila. Drugo, razen ilustracij tehnik v knjigi ni fotografij. Kako naj vem, kako naj izgleda končna jed?! Tretje, ko sem se podrobneje lotila pregleda receptov, da izberem tiste, ki jih bom sama preizkusila … Po hitrem pregledu poglavij se mi je zdelo, da nič ne bo šlo skozi. Pa tako obsežna knjiga! Nisem hotela delati sladice, pa nekako nisem našla pravega poglavja zase. In sem obupala. Kar nekaj časa datoteke sploh nisem več odprla, ker nisem vedela, kaj sploh bi. Nakar je bil čas, da se odločim, kaj bom in sem elektronsko različico knjige ponovno odprla in jo prelistala. Začela sem s sladicami in med njimi našla nekaj zanimivih. Malce sem si oddahnila in zbrala pogum, da sem ponovno šla na ‘slani’ del knjige. Med zelenjavnimi recepti sem našla nekaj takih, ki bi jih lahko preizkusila. Fju. Glede na sestavine v mojem hladilniku sem se na koncu odločila za korenček po gozdarsko (Carottes à la Forestière).

034 Continue reading →

Če čebula …

… ne bi imela če, bi Julia Child ponujala recept za juho iz bule.

Ampak ne. Imamo kar dobro staro čebulo, katere omamen vonj se po moji vsemogočni napi širi vse do mamine kopalnice, ki se nahaja pod mojo kuhinjo. Praktično, kaj ne? Ena kuha, v odličnih vonjavah uživava pa obe. Malce se oproščam, ker tale receptura oziroma vtis čebulne juhe izpod peresa Julie Child prihaja na splet tako pozno, ni veliko takih dni, ko človek naredi dve torti, dokonča eno seminarsko, prevozi pol Ljubljane (ta potrebe oddaje omenjene seminarske naloge) in še skuha juho. Tako.

1

Continue reading →

Tarte aux Pommes

Takole gre. S police vzameš tisto ta debelo, modro bukvo; ali v mojem primeru odpreš neskončno velik pdf dokument in zavzdihneš, ko ugotoviš, da ima knjiga Mastering the Art of French Cooking več kot 700 strani. In samo o prvem delu govorimo. : ) Julia je bila pridna. Zavzdihneš drugič, ko ugotoviš, da za polovico receptov potrebuješ bourbon. Za katerega nimaš denarja. In pol tone masla, ker, kot pravi Julia, ni je stvari, ki ne bi bila dobra z zadostno količino masla.

Tako kot Tina sem jo tudi jaz prvič srečala v filmu Julia & Juliet. Po tem se morala obrisati lužico sline s tipkovnice in si obljubiti, da nekoč pa čisto zares pripravim čisto zaresno burgundujsko govedino. Ampak danes, danes ni ta dan. Na plano sem privlekla kompulzivni nakup, ki sem ga razdevičila za slavnostno večerjo. Se še spomnite zelenjavnega quicha? Vsaj še enkrat bo tako moj pekač s snemljivim (ali lažnim?) dnom uresničil svoje poslanstvo in postal pekač za tart. Ali pito, če hočete. Jabolčno. Francosko. Tart aux Pommes.

pita2

Continue reading →

Ena in edina.

Bormašinc najverjetneje nikoli ne boste ujeli na samohvali o tem, kakšne kuharske sposobnosti posedujemo – roko na srce, večino časa se med (ne)uspehi bodrimo z mislimi “fake it ’till you make it” (pretvarjaj se, dokler ti ne uspe). Vsaj moje osebno mnenje je tako, da nikoli ne moreš znati in vedeti vsega. Vedno je prostor za izboljšavo. Po drugi strani pa so stvari strašne samo toliko časa, dokler so ti neznanka. Učenje, učenje in še enkrat učenje. Pa hoditi po svetu z odprtimi očmi.

Zadnje čase smo tule na blogu malce zimsko polenuharile, ampak za naslednjih 14 dni pa smo si izbrale vrhunsko družbo. Pisalo, peklo, kuhalo in jedlo se bo samo in zgolj z eno velemojstrico v mislih – Julio Child. Sama sem Julio spoznala preko filma Julie&Julia. (Nas je kar nekaj takih, kaj ne?) Mastering the Art of French Cooking je bila prva knjiga (oziroma dve), ki sem ju naročila preko svetovnega spleta, v slovenskih knjigarnah jih takrat še niso imeli. In ravno ta knjiga (oziroma dve, hehe) bo naše vodilo po raziskovanju francoske kulinarike.

julia2

Continue reading →