Proteinske ploščiče s koščki čokolade s konopljinimi semeni

Se tudi vam zdi, da letošnji december mineva ekspresno hitro? Ja, saj vem, da to rečemo vsako leto, ampak letos se mi zdi zadnji mesec leta še posebno hektičen. Tako zelo, da sem skoraj pozabila, da me v omari čaka še čokolada s konopljinimi semeni, ki jo moram porabiti.

Continue reading →

Neznanci in kostanjevi piškoti

Rada opazujem ljudi. Zanimivi smo. Vsi tako drugačni, pa vseeno vsi tako enaki na nek način. Včasih, ko je dovolj toplo, se rada usedem na kakšno klopco in opazujem mimoidoče. Kako so oblečeni, kaj počnejo, s kom se pogovarjajo, opazujem njihovo mimiko in telesno govorico. Včasih si zamišljam, kaj počnejo v življenju, kdo so, kakšen karakter imajo … Zanimivo je, ker vidim ljudi, ki so tako drugačni od mene, od moje družbe, od ljudi, s katerimi se obkrožam. Včasih so to ljudje, s katerimi si ne bi želela biti v stiku, spet drugič me pritegnejo in bi jih najraje ogovorila, spoznala, ugotovila, kdo so, kakšen je njihov pogled na svet.

img_1161-2-copy

Pred nekaj tedni sem poslušala en Ted talk o tujcih in kaj nas lahko naučijo. Gospodična je razlagala o tem, da se neznancev večinoma izogibamo, saj nikoli ne veš, kdo ti lahko kaj naredi. Continue reading →

Vipava, part 1

Tam nekje v sredini aprila nas je Bratinov povabil k sodelovanju na festivalu Okusi Vipavske 2016. Že lani sem zasledila, kako so nekateri kulinarični blogerji sodelovali v čudovitem ambientu dvorca Zemono in samo upala sem, da bo še katera od Bormašinc za akcijo. In res, prvi majski vikend smo Bernarda, Sanja in moja malenkost preživele hudo delovno. Napele smo možgančke in povprašale brbončice, s katerimi okusi bi razvajale zahtevno publiko. Malce lažje delo smo imele, ko sta nam kot glavni sestavini bili določeni ovčja skuta in med, še lažje pa smo se še vse pod vplivom našega testeninskega tematskega sklopa hitro odločile, da pripravimo sladek kakavov raviol. Ker naju je z Beti najin čokoladni raviol tako zelo navdušil, pa še mislile smo si, da bo primorsko občinstvo navdušeno nad pašto, tako kot naša Ana … 

cats1

In res so se okusi odlično ujeli. Kakavovo testo z nadevom iz albuminske skute z orehi … vse skupaj v, tako kot je spesnila Beti, medeni kopeli. Continue reading →

Testenine: Čokoladni ravioli

Ha, ponavadi sem jaz tista, ki včasih kakšno izmed Bormašinc malce okaram, da je pozabila, na našo krasno razpredelnico, kjer je zapisano, kdaj je katera na vrsti za objavo recepta. No, danes pa bom kar sebi privoščila eno okrog ušes. Ura je 21:08, sedim na mini kavču v apartmaju v Barbarigi, precej pester dan je za mano in šele sedaj mi je kapnilo, da smo že devetega in da se v razpredelnici svetlika moje ime. V opravičilo lahko dodam to, da smo dopoldne uspešno prvič prevozili večje število kilometrov z našo deklino. Carinik je pogledal njeno osebno izkaznico, zagotovo si je mislil, da je fant, ona pa ga je gladko zignorirala.

Continue reading →

Babyshower presenečenje in cakepops-i

Prejšnja nedelja je bila posebna. Tako za nas, povabljene, kot za bodočo mamico Tino. Dva meseca priprav, usklajevanj in bolj ali manj uspešnega prikrivanja s strani bodočega očka Denisa, so se udejanjile v zabavi presenečenja, ki smo jo prav po slovensko prekopirale od ‘bolj naprednih’ američanov. Ah, vsak izgovor za dodatna darila je dober in se ga kot tipična predstavnica ženskega spola držim bolj kot vaški pijanec svojega zadnjega piva. Torej, baby shower it is!

catsasdfghjhgfd

Tinin baby shower je bil moj prvi. Baby shower seveda! Če dobro pomislim, ima sicer otroke kar nekaj mojih prijateljic in sorodnic … hm … so mogoče pričakovale, da bom jaz kaj organizirala?!? Okej, trenutek tišine. Ah, bi pa dale kakšne bolj konkretne namige. Vsega pa tudi ne morem razbrati med vrsticami. Se jim bom očitno morala oddolžiti s kupovanjem daril v času odraščanja njihovih malčkov. No, pri Tini nismo zamočile, saj je vso organizacijo odlično vodila Tjaša, Tinina dolgoletna prijateljica in edina mamica, ki je bila med ostalimi nevednimi edina primerna za organizacijo takega dogodka, ki bi se ga ostale verjetno lotile na tisoč in en ‘neustrezen’ način.

Bodoča mamica je cel mesec živela v zmoti, da gre prav tisto nedeljo na nogometno tekmo. Vse smo bile sicer v dvomih, da so na zabavo povabili ‘tapravo’ Tino, saj tista ‘naša’ nikoli ne bi šla na nogomet. V živo in na mraz?! Ne, ne, pa ne ‘naša’ Tina. Ko smo razjasnili dvome in njen pristanek na športno popoldne opravičili z nosečniškimi možgani, ki nam vsem mešajo štrene že dobrih 7 mesecev, smo lahko nemoteno nadaljevali priprave. Pa da se razumemo, tekma, na katero je bila povabljena Tina je bila izvedena v soboto in bodoča mamica jo je gledala po televiziji. Medtem ko si je Denis pogrizel nohte na obeh rokah in nogah, je gospa noseča neprizadeto mislila, da bo pač jutri še ena. Ista. No, kaj sem vam rekla! Zdaj razumete naše dvome?

catsasdd

Zabava je torej uspela, Tinina zmedena faca, ko nas je videla na hodniku, vse iz različnega obdobja njenega življenja, punce, ki se med seboj še nikoli nismo srečale, a smo stale tam in jo, z rahlo rosnimi očmi, zaradi prehlada seveda ;), gledale in jo prav nečloveško objemale, pa je to potrjevala. Z Bernardo sva se, prav po Bormašinsko javile za pripravo sladic. Na jedilniku so bili Nutellini cakepopsi in limonino makovi mini mafini. Precept za prve sledi danes. Kdaj bo na vrsti drugi, pa je odvisno od ‘lenobe’ in zaposlenosti naše velenjske Pike Nogavičke.

 

Nutellini cakepopsi
Nutellini cakepopsi
  1. 2 jajci
  2. 1 žlička pecilnega praška
  3. 80 g sladkorja
  4. 80 g moke
  5. 20 g temnega kakava
  6. Ščep soli
  7. 30 ml olja
  8. 30 ml mleka
  9. 2 žlici Nutelle
  10. 3 žlice mleka
Za okrasitev
  1. Bela čokolada
  2. Jedilne barve
  3. Barvne mrvice in drugi okraski
  4. Palčke za cakepopse
postopek
  1. Pečico ogrejemo na 180 stopinj. Rumenjake penasto stepemo s sladkorjem. Dodamo olje in mleko. Premešamo in na koncu dodamo moko, zmešano s pecilnim praškom in soljo. Na koncu vmešamo sneg iz beljakov in v manjšem pekaču pečemo cca. 15 minut. Odvisno od pečice in velikosti pekača. Če je ta manjši, boste pekli nekoliko dlje, če je večji, bo morda zadostovalo že dobrih 10 minut.
  2. Ko je biskvit ohlajen, ga nadrobimo na koščke in zmešamo z dvema žlicama Nutelle in 3 žlicami mleka. Mleko dodajajte žlico po žlico. Ko se vam bo masa zdela dovolj kompaktna, nehajte z dodajanjem. Zna se zgoditi, da boste potrebovali kakšno žlico več. Vendar ne pretiravajte.
  3. Iz mase oblikujete kroglice (ne prevelike, če ne želite, da končajo na dnu palice … lastne izkušnje pa to 😉 ) in jih za 30 minut postavite v zmrzovalnik.
  4. Nad vodno kopeljo stopite dve tablici bele čokolade. Kroglice vzemite iz zmrzovalnike. Palčke za cakepopse pomakajte v belo čokoladno in jih zapičite v kroglice in jih vrnite v hladilnik (če imate dovolj velik zmrzovalnik za vse palice, jih lahko postavite tudi tja) za vsaj pol ure.
  5. Stopite ostalo belo čokolado (nekje 300 g) in jo po želji obarvajte z jedilnimi barvami. Stopljeno čokolado prelijte v ozek kozarec in vanjo eno po eno potopite cakepopse. Ko ti okopani v čokoladi jih postavite v kozarec ali zapičite v stiropor, da se posušijo. Če želite bolj intenzivno barvo, jih lahko, po tem, ko se prvič posušijo, potopite še enkrat. Čokolade pač ni nikoli preveč ;). Če se boste lotili okraževanja z mrvicami in okraski pazite, da jih pritrdite, ko je čokolada strjena nekje na polovico.
  6. P.S. Saj vem, da se vam po vsem tem mučenju zdi, da lahko pojeste cel pladenj, ampak glede na to, da ste v kuhinji preživeli dobre tri ure, jih nekaj le prihranite, da vam bo v obliki hvale, povrnjenega vsaj pol truda!
  7. Pa dober tek!
Bor mašina za punce http://bormasinazapunce.si/

 

Kaj je bolje od ene rojstnodnevne torte? Tri!

Letos je moj gospod dobil za rojstni dan tri torte v 10 dneh. Prvo, Pavlovo, mu je pripravila sestra, ki je zelo domača v kuhinji in vedno pripravi kakšno slastno jed. Moram jo nahecat, da kdaj gostuje na bormašinci s kakšnim receptom. Sestra je Pavlovo torto (Tinin recept najdete tu) pripravila za družinsko rojstnodnevno kosilo. Peke druge sem se lotila jaz, ko sva v najino novo stanovanje na obisk povabila par prijateljev. Ker ponovno nisem imela pretirano veliko časa, se je torta sprevrgla v sladico v kozarcu, saj sem biskvit pekla v prevelikem pekaču, nato se mi pa tudi krema ni strdila, kot bi se morala. Pa nič zato! Nobena sestavina ni šla v nič. Biskvit sem natrgala na majhne koščke in z njimi napolnila kozarec, jih polila s čokoladno kremo in pokuhanimi jagodami. Ni ravno najlepša sladica, je bila pa vseeno dobra. Če se vam kdaj kaj podobnega pripeti, nikar ne mečite svoje ponesrečene kreacije stran, ampak jo uporabite kako drugače. Sladice v lončku so tako ali tako moderne. 😉

Neimenovana risba (2) Continue reading →

Maren!

Med tem, ko se Sanja igra turistko v Londonu, se jaz igram turistko doma. Na obisk je prišla moja nemška prijateljica Maren. Spoznali sva se leta 2012 v Sevilli, obe na Erasmus izmenjavi. Prvič sem jo videla na predavanju pri predmetu Cine y literatura in takoj sem poštekala, da ni kot ostali Erasmus študentje in da bi ona lahko bila popolna zame. V nasprotju s pričakovanji družbe moj primarni cilj obstoja namreč niso alkohol, zabave in neprespane noči, in Maren mi je bila usojena.

Po Sevilli sva prehodili kilometre in kilometre, jecljajoč med iskanjem španskih besed. Sedaj se sprehajava po Sloveniji, ona v tekoči španščini, jaz malo manj, a sporazumeva in razumeva se kot da ne bi nikoli zapustili Seville. Lepo je. Lep je občutek, da z določenimi ljudmi, ki so ti namenjeni, lahko navkljub dvema letoma abstinence nadaljuješ točno na isti točki, na kateri si se razšel. In Maren si je ob prihodu zaželela torte

          1   2   3

Continue reading →