Proteinske ploščiče s koščki čokolade s konopljinimi semeni

Se tudi vam zdi, da letošnji december mineva ekspresno hitro? Ja, saj vem, da to rečemo vsako leto, ampak letos se mi zdi zadnji mesec leta še posebno hektičen. Tako zelo, da sem skoraj pozabila, da me v omari čaka še čokolada s konopljinimi semeni, ki jo moram porabiti.

Continue reading →

Božični porridge in december z Lidlom

Danes se javljam bolj na hitro. Kot kaže bo december zame zelooooo pester in prvi vikend, vsekakor mineva v takšnem duhu. Ne le, da se v službi dogajajo super fine spremembe, tudi dela je več, kot ga je bilo v moji dosedanji karieri. Ni se za pritoževat, glede na to, da se ukvarjam z zaposlovanjem, kajne?

cats1

Ne le, da so moji dnevi med tednom zapolnjeni s službenimi obveznostmi, fitnesom in kuhanjem, tudi konci tedna niso nič manj hektični. Prvi decembrski vikend se tako ukvarjam z nakupovanjem in ustvarjanjem božične dekoracije za naše pisarne. Khm, sama sem se javila, khm. No, ampak kot izgovor naj omenim, da sem prepričana, da bo okrašen delovni prostor vsem vlil še dodatno motivacijo in v kolektiv prinesel pozitivno praznično vzdušje, ki ga, roko na srce, sicer ne primanjkuje.

Pa to še ni vse. Če še niste slišali, smo Bormašince v mesecu decembru zadolžene, da vam vikende popestrimo tudi na Lidlovem Instagram profilu! I know! Vse smo nad idejo navdušene in smo se polne elana zapodile v ustvarjanje novih vsebin za naše razširjeno občinstvo. Torej, če še niste, takoj lajkat Instagram profil lidlslovenija, kjer vam prvi decembrski vikend krajša moja malenkost ☺

cats3

Za konec pa vas puščam z receptom za hiter, neverjetno okusen in zdrav zajtrk, ki si ga vsako jutro grejem v službeni mikrovalovki. Ja priznam, obsedena sem ☺

cats2

 

Božična ovsena kaša (Božični Porridge)
sestavine
  1. 80 ml (1/3 skodelice) ovsenih kosmičev
  2. 240 ml vode (trikrat toliko kot kosmičev, lahko tudi mleko)
  3. Cimet
  4. Sol
  5. Med
  6. Žlička kokosovega masla
  7. Žlička vanilijevih proteinov
  8. Pol banane
  9. Majhno jabolko
  10. Kokosova moka
postopek
  1. Kosmiče z vodo stresemo v posodo in dodamo na drobne koščke narezano jabolko. Dodamo ščep soli in cimet ter kuhamo, dokler se jabolka in kosmiči ne zmehčajo. Ko je porridge primerne gostote (to je odvisno od lastnih želja), ga odstavimo z ognja. Dodamo kokosovo olje in proteine in premešamo. Porridge prelijemo v posodo, po vrhu narežemo banano, posujemo kokosovo moko in prelijemo z medom.
  2. Pa dober tek!
Bor mašina za punce http://bormasinazapunce.si/

 

Save

Presni cookiji z brusnicami in koščki čokolade

Brez skrbi, nisem padla z Marsa, da bi mislila, da besedna zveza ‘zdrava čokolada’ ni že tako ali tako dovolj zgovorna in da potrebuje še dodatno reklamo. Ampak vseeno. Nekaj tednov nazaj smo Bormašince dobile vprašanje, če želimo preizkusiti zdravo čokolado. Aaaam, jaaa!!?? Ni potrebno poudarjati, da smo ob prebiranju sporočila imele občutek, da je življenje končno dobilo smisel. Da lahko jemo čokolado, brez da bi se zredile?! Our work here is done!


Continue reading →

Presna jagodna torta

Biti fotogeničen je, po moji skromni, čisto objektivni presoji, ane, ena najboljših lastnosti, ki jih lahko objekt ali subjekt poseduje. Recimo. Eni ljudje so pač lepi. In to jim jaz zelo rada povem, tudi večkrat v kratkem času. Kakorkoli, jih postaviš, se dolgočasijo ali so angažirani, kamorkoli gledajo, ob katerikoli uri že, lepi so. Premorejo faktor lepote, ki izžareva iz njih na petek in svetek. Drugi se za to trudimo, pa nam uspeva ali pa ne. Bolj ne. Fraza, da ‘se bolje znajdem za objektivom, kot pred njim’ je zame čisto na mestu. Face, ki jih obvladam, so samo za hipni snepčet krasna dopolnitev in svoje prijateljice osrečujem na dnevni bazi – Nizakej*, ko pa je treba upodobiti lepoto za večne albumske spomine in instagram osrčenje, pa raje stopim na stran. Vsaka tritisoča fotografija zna biti bežno podobna meni. Prav zelo podobno se godi, če pogledamo na področje hrane. Za nekatere jedi, najsibodo še tako zdrave/pregrešne s sestavinami/neomahljivo okusne, prav tako ni druge rešitve, kot da jih postaviš na dosti bolj fotogeničen krožnik, pladenj, prt, ob retro pribor, za velikanski šopek hortenzij ali dopadljivim dekorjem v ozadju ali pa kar vse namečeš skupaj in zmedeš oko, da ne zapazi čudne barve juhe ali pa česa v narastku. Bolj je skrita, bolj je fajn.

Ampak! Torte! In pite. In kolači. Kolački. Piškotki. Rezine in čokoladice. Te so zvezde. Te so kot tisti večno lepi ljudje. Postaviš jih na prazen bel prt in zasijejo. Postaviš ob uvelo cvetje, pa ga kar ne opaziš več. Zato se vedno razveselim, ko pridem pred tortice in kolačke in mafinčke in piškote. Takrat si vzamem čas. Pofotkam iz vseh strani, enkrat tako, drugič tako, pa od spodaj, postrani, drži gor, ne, zdej drži malo nižje, spusti nož, prste malo zamakni, zareži, ja, dobro, krasno, krožnik obrni, še malo, stop, supeeeeerr, vau, kr malo odreži, ne ne, ne še jest, punce, Ne!, samo malo še,… In potem naval pritožb, ki bi bile zrele za haaško sodnijo, ker omejujem osnovne pravice človeka pri prehranjevanju.

Okej, okej, potem pa jejte. In grem fotkat odrezano torto.

File 01-09-15 17 gh56 34

Processed with VSCOcam with f2 preset

Continue reading →

Guilt-free čokoladna torta

1

Danes smo se Bor mašince odločile, da vas na blogu presenetimo z nečim čisto novim. No, novim vsaj za nas. Saj veste, poletje se približuje s svetlobno hitrostjo in tudi me nismo več tako prepričane, da bomo sredi julija lahko samozavestno paradirale po obali in s svojimi, sicer težko prigaranimi oblinami, vsaj spodobna konkurenca izsušenim italijankam in njihovim ‘nisem prepričana ali si ženska ali moški’ partnerjem z obrvmi, ki so milijon procentno lepše oblikovane kot moje.

Continue reading →

Na kolesu že švicam

V novi službi imamo nekatere aktivnosti tudi popoldne, tako da si vzamem dopoldne prosto ali si razdrobim urnik. Tako sem naredila danes, ko sem lovila rok za pripravo nečesa dobrega za nov Mercatorjev izziv. Okoli 12. sem se odpravila domov, da bom v miru pripravila in ovekovečila nekaj pomladnega za kosilo. Recept sem imela nekako v mislih, vendar nisem bila prepričana, koliko časa mi bo priprava vzela, niti ali bo zadeva sploh uspela. Vendar, ko sem razmišljala o časovnem planu kuhanja, sem ugotovila, da sem veliko prezgodnja in da imam še kar nekaj časa. V kolesarnici sem parkirala kolo in skočila še do najboljšega soseda po nekaj zelenjave, da bom v naslednjih dneh zdravo jedla. Brez izgovorov. Kar nekaj sadja in zelenjave so imeli znižane, ker ji je ‘potekel rok uporabe’ oz. ni izgledala več tako sveža, kot ko je prišla v trgovino. To pomeni, da je bila še čisto ok in da nimam izgovorov, da si ne pripravim česa okusnega tudi v naslednjih dneh.

Kje sem se zgubila? Aha, hotela sem povedati, da sem imela še veliko časa. V bistvu toliko časa, da sem pred začetkom priprave kosila še pomila posodo od včeraj (ja, sem ena tistih) in pogledala en del nadaljevanke. Potem sem plačala še položnico za telefon in začela urejati eno Excelovo tabelo. Mhm, toliko časa. Naposled je le bil počasi čas, da se lotim kosila.

028

Ker se nezadržno bliža prvi uradni spomladanski dan (\o/), nam je Mercator dal simpatičen izziv – pripravo malce drugačnih spomladanskih zavitkov. Iskreno? Tokrat izvirnost ni bila moja vrlina. Pripravila sem spomladanske zavitke s špinačo in lososom. Continue reading →

Krof, ki to ni

Ko nas je Mercator razveselil s pustno novico in izzivom zdravih krofov sem se … prestrašeno zvila v dve gubi. Priznam, na trenutke iz dna srca preziram vse tisto, kar se dandanes prodaja kot zdravo, še bolj pa me jezi človeška pamet, ko bi povsem enostavno lahko marsikateri problem rešili s preprosto zmernostjo, pa se raje zatekamo v take ekstreme, da hudo bolita in srce in denarnica. Ob telih naših zdravih krofih sem se nevšečnostim enostavno izognila tako, da sem na tlako povabila Ano in Sanjo, potem pa sta packali in se matrali, jaz pa sem lepo tiho pomivala posodo in si mislila svoje. In ob vsakem poizkušanju zmajevala z glavo in mrmrala: “To niso krofi.” Pa saj smo se dekleta imela čisto fino, lepo smo se podružile, klepetale na dolgo in široko, jaz pa mislim, da bom do nadaljnjega zaključila s takšnimi in drugačnimi “zdravimi” različicami klasik – raje pojem samo enega. Eden je zdrav, nihče me ne bo prepričal v nasprotno. Tako, Tina se poslavljam, v branje vam prepuščam Anine pisarije.

Ko kuham s Tino/pri Tini sem iz neznanega razloga vedno živčna. Ne zaupam toliko v svoje kuharske sposobnosti in ves čas mislim, da bom nekaj naredila narobe. In neizbežno se to tudi zgodi, prav zaradi tega, ker me je strah. Sicer nič nerešljivega, sploh tokrat ni bilo skoraj nobenih zapletov, vseeno pa sploh nismo bile navdušene nad nalogo in smo ‘zdrave krofe’ že pred začetkom obsodile na propad. Sama sem bila najbrž še najbolj avanturistična in sem si želela nekega rezultata, tako da sem se lotila dela.

Continue reading →