Spomini, ki kipijo

    Hrana so zame v prvi vrsti spomini. Jesenski jabolčni štrudelj. No, ne povsem jesenski, kar poznopoletni je bil, takrat, ko prva jabolka že začnejo padati na tla. Rojstnodnevna torta z anansom iz kompota, sladko smetano in instant vanilijeve kreme. Poletni pehtranov biskvit. Nedeljski piščanec iz pečice in tenstan krompir. Vse to so klasike moje mame, okusi pa mi bodo ostali v spominu za vedno. Sama sem nase kar malce jezna – še večerje mi ne uspe vsak večer rutinirano izpeljati (ponavadi do kosila še nekako gre, potem pa zaplavam v nešteto prigrizkov brez kakršne koli logike in reda), kaj šele, da bi imela par tipičnih posladkov, ki bi zaznamovali naš vsakdan. Okej, ja, za rojstne dneve vedno spečem torto, ampak kaj, ko je (skoraj) vsakič drugačnega okusa. In sedaj, ko imamo podmladek v hiši, bi vsekakor bilo fino razmisliti, da ji nekoč, v prihodnje, ko bomo skupaj jedli in bili veseli, v spomin zapišem tipične okuse naše družine in našega življenja. Saj vem, da je kuharija sedaj sila moderna, treba je znati azijsko, špansko, italijansko, malo francoskega, pa kakšen ameriški burger, kje se najde še kakšna slovenska klasika … Ampak jaz bi rada prenašala spomine. Rada bi, da bi se moji otroci nekoč preko hrane in poznanih okusov vračali v brezskrbne dneve mladosti.

Jaz se neštetokrat spomnim še zajtrka, ki sem ga vedno dobila pri moji stari mami. Ne, ni mi kuhala pudingov, gresa, ni mi mazala tisoč in en namaz na kruh … Dobila sem skodelico tople, sladke bele kave in rezino kruha. Mmm, kolikokrat sem poizkusila zadeti pravo mešanico proje, in kneippa, pa še kar mi ni uspelo, da bi bila bela kava tako okusna, kot je bila njena. Smo pa zadnjič s puncami to kombinacijo kruha in bele kave malce predrugačile. Nastali so kipniki z belo kavo

1

Continue reading →

Če maš čemaž, lahko nardiš pesto.

In pesto je ena najlažjih oblik shranjevanja čemaža na daljši rok. Pri nas doma ga imamo še nekaj kozarčkov lanskega, kar pomeni, da zdrži tudi leto. Shranjen naj bo v temnem in hladnem prostoru, recimo, v hladilniku. Če vam ni všeč slan, v olju shranjen čemaž, ga lahko samega shranite tudi v skrinji. Na drobno ga narežete in shranite v vrečke. Prav vam bo prišel za juhe, namaze (npr. s skuto, avokadom, tunino,…), kot dodatek rižoti, ajdovi kaši, omaki za testenine, za solato, za nadev štrukljev, zavitkom, za kruh,… Pravzaprav je precej uporabna reč, če spadate med ljubitelje česna. Najbolj osnovni recept, ki je verjetno tudi najbolj poznan, vsaj meni, vsebuje goro čemaža, olivno/bučno olje in sol. In mikser ali potrpežljive roke.

Processed with VSCOcam with hb1 preset

Continue reading →

Pomlad na hitro

Konec februarja se mi je zdelo grozno fino, da se zima končuje in da prihajajo toplejši meseci. Pravzaprav, prvič v življenju sem pomislila, da je zima kar hitro minila. Danes pa sem si že zaželela poletja. Mogoče sem res malo preveč zahtevna ali neučakana, ampak poletje je res moj najljubši letni čas, ki sem mu že večkrat pisala slavospeve.

Kakorkoli, psihično se moram pripraviti na to, da bo toplo šele čez par mesecev in uživati v lepotah sedanjega letnega časa. Izkoristiti moreče in hladne dni, kot je današnji, da se zabubim pod odejo ali v kuhinjo in spečem nekaj dobrega. Ravno pravšnji dan je torej, da preizkusim recept za čemaževe hitre kruhke s sirom.

 051

Continue reading →

Zarečenega kruha (brez gnetenja) se največ poje (z zaseko in zelišči)

Danes vam predajam še druga dva recepta za kruh. Prvi je najenostavnejši kruh vseh časov, ki je tako brezvezen recept, da se ga dolgo sploh nisem lotila, ker se mi je zdel larifari. Ker, kaj točno naj bi dobrega prišlo iz recepta ‘vse nameči skupaj, zmešaj, pusti dolgo časa, potem pa speči’?

Beti_019-horz Continue reading →

Kruh, mleko, maslo, med, jabolko!

So vam sestavine, naštete zgoraj, kaj znane?

Menda se bliža 21. november. Menda je to dan slovenske hrane in otroci v šolah in vrtcih širom Slovenije bodo ta dan začeli s slovenskim zajtrkom, sestavljenem iz zgornjih sestavin. Meni so v spominu na šolske zajtrke ostali samo smrdeči zelenjavni namaz (ki bi mi trenutno verjetno predstavljal nič manj kot kulinarični presežek), čokolino, za katerega smo se praktično stepli in burek, ki je bil tako zelo masten, da je prtiček, na katerega smo ga odložili, v sekundi dvajset postal neviden. Ampak to so bili dobri časi brezskrbnosti in tudi na trenutke slabi šolski zajtrki jih niso mogli pokvariti.

No, sedaj sem pa velika in ko sem bila še majhna si niti misliti nisem mogla, da si bom nekoč iz samega užitka pripravljala zajtrke. Oziroma bolje rečeno … eksperimentirala s sestavinami za zajtrk. Ampak, v elektronski pošti je pisalo, da je to naš naslednji #KuhaM izziv in kar je treba, je treba! Poiskati zanimive, preproste, okusne, igrive, kreativne ideje za obrok iz sestavin slovenskega zajtrka. No, pa dajmo.

IMG_20141116_111513

Continue reading →

Mesi, dokler se ti glava ne povesi!

Zahvaljujoč 1/2 zasedbe, ki je zadolžena za estetiko tega bloga (beri: odlične fotografije, ostale 3/5 Bormašinc namreč fotografsko hudo šepamo in si delamo prej sramoto kot karkoli drugega), je moj najljubši kuhinjski pripomoček (v trenutkih, ko tega zapisa še ne bere moj fant, pa tudi sorodna duša) na eksperimentalni izmenjavi. Varno zavetje moje kuhinje je zapustil bel in nepopisan, nazaj pa pride bog-ve-kdaj in bog-ve-kakšen. Se pustimo presenetiti.
 
Naj se najprej opravičim za nekajtedensko odsotnost. Tudi sama sem se vključila v … eksperiment. Khm.
 
Doma me je pričakala vrečka jabolk in krompirja in tople besede Bormašinc, da smo resno zaplule v projekt #KuhaM in da naj kar hitro scompram kaj iz jabolk/krompirja.
 
 

Continue reading →

Popečeni kruhki z zelišči na Bormašina mitingu

Tina (recept), Bernarda (fotografije) in Sanja (ubesedeno)
Čisto možno, da je za poletni monsun kriva veriga elektronskih sporočil, ki smo si jih s puncami izmenjale v poznih nočnih urah, ko nam ideje za reševanje sveta niso pustile spati. Pa smo v družnem kokodajsu ugotovile, da je temu treba narediti konec in so končno usesti za isto mizo ter izprazniti Tinin (za študentske razmere dobro založen) hladilnik. Namig – na obisku pri Tini se vedno dobi kaj za obrabo sklenine.
 

Tokrat je pripravila mini topel prigrizek, ki ga je pripravila med tem, ko je čvekala o svojem zadnjem pohodu na Šmarno goro.

Continue reading →