Društvo anonimnih mehovčkov

 

Meh. Saj se trudim biti pozitivna in ne razmišljati o stvareh, ki me tarejo, predvsem zato, ker so tako zelo banalne, da me je sram že samo, ko o njih razmišljam, ampak nekako se vedno znova vrnejo nazaj in me ulovijo med čakanjem avtobusa, brisanjem ploščic pod tušem do suhega, čakanjem, da se Pesjanka na travniku pokaka in tako dalje. Mislim, da sem v zadnjih petih, šestih letih, ko je bila ponovoletna motivacija moja zvesta spremljevalka, izčrpala svoje zaloge le-te … motivacije torej. Presedam se iz enega stola na drugega in samo sanjam o dneh, ko je bila rutina moja najboljša prijateljica, tesno za petami pa ji je sledila disciplina.

IMG_20150111_213416

Continue reading →