Dve piti, da se oddolžim za zamudo

Pred štirimi tedni sem bila doma pri starših, malo na obisku. Kupila sem si tudi novi planer, da bom jadrala skozi leto malo bolj organizirano in morda dosegla kakšno stvar več, kot bi jo sicer, če ne bi o njej razmišljala in jo načrtovala. Vanj sem na obisku vpisovala razne cilje, nekaj jih je bilo povezanih tudi s tem blogom in predvsem s kuhanjem in peko. Zastavila sem si, da bom svoje najdražje razvajala z dobrimi okusi in sladicami. Vsaj kakšno poslastico bom pripravila vsak mesec. In tako sem se lotila kar takrat, pri mojih doma. Spekla sem pito, ki sem si jo ogledovala že zelo dolgo, saj podobno strežejo v lokalni slaščičarni in se ji ne morem upreti. Torej skrajni čas, da recept preizkusim tudi doma – saj veste, domače naj bi bilo boljše. Manj umetnih snovi in manj praškov. Zmaga. Recept sem seveda našla v priljubljeni knjigi Alenke Kodele – Zavitki in pite, Založbe Kmečki glas. Toplo priporočam nakup. Katere koli njene knjižice. Ima jih še par in mislim, da posedujem vse ali skoraj vse iz te zbirke. Vsebujejo veliko receptov, veliko sem jih že preizkusila in sem zelo zadovoljna z njimi. Od piškotov, peciva, pit, zavitkov, tudi torte se najdejo in sladice v lončku. Ni da ni. Cena knjižic je tudi zelo dostopna. V glavnem, če radi kuhate oz. pečete po knjigah, se splača.

Kakorkoli, jaffa pito sem spekla pred štirimi tedni, predvčerajšnjim pa še drugo različico – limonino pito z belo čokolado in malinami. Zraven pa sem še preizkusila pripraviti domače kandirane pomaranče in limone. Te druge pite pred štirimi tedni nisem imela v planu. Sem pa imela v planu objavo recepta za jaffa pito, fotografije sem na naših družabnih medijih že objavila. Potem je pa prišla štorklja 10 dni prej in ni bilo časa za novo objavo na blogu, bilo se je treba popolnoma posvetiti novi družinski članici in moji novi vlogi. Priznam, da na objavo in recept nisem pomislila vse do pred par dnevi, ko sem že pogrešala peko in kuhanje in sem se zagnala v kuhinjo in spekla še limonino različico pite.

Continue reading →

Mladiči, maline in maskarpone

Med vsakimi počitnicami pod našo streho nekaj dni preživi bratranec, s katerim si Mulc deli čisto vsa internetna zanimanja. Letos je njegov prihod sovpadel (nihče ne verjame, da po naključju) z dopustovanjem višjih inštanc iz našega gospodinjstva. Milo rečeno to za mladiča, ki ju hormonska ravnovesja odbijajo od sten in zdrave pameti, pomeni popolno svobodo buljenja ekranov. Ko sem prišla domov, sta me po pičlega pol dneva odsotnosti staršev pozdravila s krvavo rdečimi očmi. Upam priseči, da so bile tudi malo bolj kvadrataste kot sicer.

Kljub temu da sicer najbrž ne bi umrla od lakote – založena sta bila namreč vsaj s petimi paketi toastov in pol kilograma sira – so me pod pretvezo pogrešanja po kakšnem mesecu tavanja po prestolnici le pripravili do prihoda domov, da bi za podmladek pripravila kakšen kuhan obrok. In pazila, da ne zažgeta hiše. Ker danes ni več problem v tem, da bi najstniška zabava, ki nenadzorovano uide izpod nadzora, poskrbela za razpad siceršnjega hišnega reda. Ne, danes lahko zaradi preobremenjenega električnega omrežja pride do kratkega stika, ki bi stokrat presušeni parket zakuril kot seno.

pita1

Continue reading →

Prva novoletna zaobljuba in medenka

Z bormašincami smo se dobile na nedeljo, dopoldne, skoraj dva tedna pred silvestrovim, da smo pripravile tole silvestrsko večerjo za blog. Pojedle smo jo za kosilo. Toliko o silvestrski večerji. 😉 Ko sem odhajala domov, sem razmišljala o tem, kako sem se imela. Bilo je fino. S puncami se vseeno ne vidimo veliko, saj ima vsaka svoj urnik in se je včasih kar težko uskladiti. Je pa zato toliko bolj zabavno, ko smo skupaj. In, pravzaprav, sem razmišljala, je bila ta prezgodnja ‘silvestrska večerja’, ki je bila v resnici decembrsko nedeljsko kosilo, prav prijetna in ne vem, zakaj se ljudje ne srečujemo na takšnih ‘slavnostnih’ dogodkih pogosteje. Še dobro, da imamo s puncami blog in sem pa tja pripravimo kakšno kosilo, večerjo, piknik, ali pa srečanje kar tako, na katerem skuhaj kuhamo, se družimo in nasmejimo. In zakaj ne bi začela pisati novoletnih zaobljub že danes. 1. večkrat povabi prijatelje k sebi in jim pripravi kaj dobrega za pod zob. Kljub polnemu urniku si za to vzemi čas. Bogato boš poplačana. Evo, prva novoletna zaobljuba. Ali ena od stvari, ki si jih želim početi ‘nekoč’, pa jo lahko zares že zdaj, danes, jutri. Pogosto najdem tisoče izgovorov, da ne počnem stvari, ki me veselijo in ki bi jih rada počela. No, zaobljuba je, da se bom potrudila in se nehala izgovarjati. 🙂

File 30-12-15 13 55 42

Čeprav, moram priznati, da je včasih pomanjkanje časa tudi dober motivator in ne samo izgovor. Hitreje se odločam, bolje se organiziram, bolje izkoristim svoj čas, prej naredim stvari, ki bi se jih morda sicer ustrašila oz. o njih predolgo razmišljala in jih analizirala. Prav slednje se je zgodilo, ko sem se odločala za jed, ki jo bom pripravila tokrat. Malce sem bila pozna in sta mi v tabeli izmed vseh hodov preostala samo glavna jed ali sladica. In sem sprejela izziv – sladica. Potem nekaj časa nisem razmišljala o tem, kaj bi pripravila. Naposled pa se je začela le bližati nedelja in morala sem začeti načrtovati pripravo. Torej sem morala vedeti, kaj bom pravzaprav pripravila! Izkoristila sem redke proste trenutke in na kolesu na poti domov razmišljala o silvestrski sladici. To mora biti nekaj malce bolj posebnega. Želela sem si tudi, da bi pripravila nekaj, ki vključuje zimske okuse (oziroma okuse, ki jih povezujemo z zimo). Po nekaj različnih zamislih, sem si rekla, da bi naredila nekaj medenega. Zvečer sem sedla za računalnik in gospoda Googla prosila, da mi najde kakšno medeno torto. Ker torta je malce bolj slovesna. In sem naletela seveda na marlenko, medovik, medeno torto, ali kakorkoli ji hočemo reči. Ko sem razmišljala o torti in medeni, sploh nisem pomislila, da je to marlenka. Ampak ideja se mi je zdela odlična. Toliko plasti biskvita naredi vtis. Medena torta it is! No, bom priznala, ustrašila sem se teh neskončnih plasti biskvita – kako bom kdajkoli tako na tanko prerezala biskvit? In potem sem prebrala recept in videla, da mi sploh ni treba tega delat. Medenka it is! 🙂 Continue reading →

Presni cookiji z brusnicami in koščki čokolade

Brez skrbi, nisem padla z Marsa, da bi mislila, da besedna zveza ‘zdrava čokolada’ ni že tako ali tako dovolj zgovorna in da potrebuje še dodatno reklamo. Ampak vseeno. Nekaj tednov nazaj smo Bormašince dobile vprašanje, če želimo preizkusiti zdravo čokolado. Aaaam, jaaa!!?? Ni potrebno poudarjati, da smo ob prebiranju sporočila imele občutek, da je življenje končno dobilo smisel. Da lahko jemo čokolado, brez da bi se zredile?! Our work here is done!


Continue reading →