Bučkaton – 1

A veste, kaj se zgodi, ko greš na morje za en mesec, doma pa pustiš gospodiča … pa še naročiš mu, naj pobira paradajze/stročji fižol/blitvo/bučke. No, v svojo obrambo je rekel, da on “po tem šavju ne bom plezal in iskal buč“. Nič hudega, se bom že znašla. Par velikank s hladilnika sem že zreciklirala, še dve gromozanki me čakata v kleti. 

V resnici nisem nameravala teh receptov objaviti na blog, ker niti niso moja pogruntavščina, ampak sem jih večinoma našla na Kulinariki. Ampak so vsi trije recepti malce modificirani, pa še kdo mogoče dobi idejo, v kaj bučke še zapakirati, da niso konstantno samo polpeti … Aja, bormašince smo se z bučkami že spopadale v enem tematskem sklopu, vse zbrane recepte najdete na tej povezavi. So pa teli trije recepti, ki jih z vami delim v prihajajočih dneh primerni res za tiste velike buče, ki malo pobegnejo. 

Pa začnimo danes z gibanico … ja, ima bučke. In ne, njena priprava ni tako dolgotrajna kot priprava taprave slovenske gibanice. Bučna gibanica. (In spreglejte katastrofalno fotografijo. Kot sem rekla: nisem vedela, a bo sploh kaj ratalo, zato tudi nisem lepo pofotkala vsega skupaj.)

IMG_20160818_172116

Continue reading →

Tradicija čarovniških druženj in žabji mrest

Noč čarovnic je zame eden najlepših dni v letu. Pa ne zato, ker bi bila blazno navdušena nad maskiranjem in vsem, kar je groznega na tem svetu. Nasprotno. Vsi, ki me poznajo vedo, da grozljivke gledam izključno ob dnevni svetlobi, pa še to le na eno oko in le v primeru, da se ogledu filma res ne morem izogniti niti z najboljšim izgovorom, ki ga premore moja, sicer v izgovorih ‘zverzirana’ malenkost. Tudi hrana, ki s svojo pojavo spominja na različne odrezane dele telesa, izpadle zenice in lobanje, ni na mojem repertuarju priljubljenih. Zelo težko se namreč pripravim po grlu spraviti nekaj, kar zgleda kot okrvavljena odrezana okončina. Tudi če bi zraven mene stal Adam Levine in mi z nežnim glasom prigovarjal, da je le hrenovka. Ne hvala. No … za Adama bi si mogoče premislila, ampak vseeno … bljek. Raje ostanem pri bobi palčkah, ki jih še nihče ni lomil in namakal v paradižnikovo omako.

Continue reading →

Predbožična mrzlica okraševanja in obdarovanja

Če sem v prejšnji objavi tarnala, da si božično okrasje zaenkrat ogledujem le v centru Ljubljane in supermarketih, se lahko pohvalim, da od nedavnega tudi v moji sobi prevladujejo zlati in rdeči predmeti vseh (božičnih) oblik in odtenkov. Ne, ni se mi še popolnoma zmešalo in vem, da smo šele dobro zakorakali v december, ampak preprosto se nisem mogla upreti.

okraski Continue reading →

Alpske rezine

Danes samo recept. Še za spremno besedo nimam idej. Še to, kako naj ubesedim to jamranje in razočaranje nad nastalo situacijo, ne vem. Pa se niti ne bom slepila, da je krivo vreme, ampak preprosto – pomanjkanje vaje. Tako. Tri vrstice so, gremo dalje.
Alpske rezine
(V originali se tole na Kulinariki nahaja pod imenom Gogina alpska torta, jaz sem recept malenkost prilagodila in ga transformirala v rezine. Nič hujšega.)

Sestavine (za pekač cca. 20×30 cm)

Biskvit
  • 125 gramov masla/margarine
  • 125 gramov sladkorja
  • 125 g maka
  • 3 jajca
  • ena pest drobtin, namočenih v rumu
Nadev
  • 500 gramov skute (lahko tudi rikota)
  • 2 dl sladke smetane
  • 3 žlice moke
  • 3 jajca
  • 100 gramov sladkorja
  • 1 vanili sladkor
  • limonina lupinica
  • rum

Priprava

Najprej, seveda, biskvit. Stepemo rumenjake in sladkor, dodamo maslo (sobna temperatura, lahko tudi stopljeno v mikrovalovki, samo previdno, da ne bo prevroče), drobtine, mak in na koncu počasi in z občutkom vmešamo še sneg iz beljakov. V pekač damo peki papir, vlijemo maso in pečemo 15 minut na 180°C.
Medtem, ko se biskvit peče, pripravimo nadev. Jaz kupim rikoto v Eurospinu in je krasna. Dodamo ji sladko smetano (nestepeno), jajca, moko, sladkor, vanili sladkor, limonino lupinico in pljunek ruma. Precej preprosto. To je klasičen sladek nadev za katerokoli skutino sladico, samo v vednost.
No, skutin nadev prelijemo čez makov biskvit in pečemo še eno uro na 180°C. Fino je, če pecivo eno noč odstoji, je boljše, kot sveže.
Tako.

Makovi rogljički z belo čokolado

Sestavine

  • 170 g moke
  • za noževo konico pecilnega praška
  • 85 g sladkorja v prahu
  • 1 zavitek vanilin sladkorja
  • 2 rumenjaka
  • 140 g na koščke narezane margarine
  • 70 g mletega maka

Priprava

V posodo presejemo moko in pecilni prašek. Dodamo ostale sestavine in z mešalnikom (z metlicami) najprej pri najmanjši, nato pa pri največji hitrosti zmešajmo gladko testo. Teslo lahko umesimo tudi na roke. Na pomokani delovni površini ga še enkrat pregnetemo, nato pa postavimo v hladilnik. Testo razdelimo na 4 enake dele, iz njih oblikujemo za prst debele svaljke in jih narežemo na enakomerne dele. Iz njih oblikujemo rogljičke in jih polagamo na pekač, ki smo ga obložili s papirjem za peko. Pečemo slabih deset minut na 180°C.
V mikrovalovki stopimo 100 gramov bele čokolade in ji dodamo pol žlice olja ter vse skupaj zmešamo v gladko zmes. Rogljičke pomakamo v čokolado in jih zlagamo na rešetko, da se čokolada strdi.