Ko hiša diši po domačih dobrotah

V nedeljo popoldne sem se odločila, da bom spekla nekaj rogljičkov za naslednji dan (a ni fino začeti tedna s svežimi domačimi rogljički?). Za zajtrk oziroma za malico za mojega gospoda. Velikokrat si namreč privošči kakšen pekovski izdelek za malico v službi, v nedeljo pa v trgovini nisem dobila več nič, kar bi lahko pomalical. Zakaj mu malice ne bi spekla sama doma?

img_20160919_085905

Ker mi listnato testo ni tako pri srcu, sem se odločila, da poiščem en star recept za rogljičke iz kvašenega jogurtovega testa. Prepričana sem bila, da sem ga že objavila na bormašincah, ampak ga nisem nikakor našla. Naslednjič ga bom, ker ga bom zares zapisala. 😉 Continue reading →

Piškot sendvič in televizija

Včeraj dopoldne sem se odpeljala v Velenje. VTV nas je povabil, da se udeležimo oddaje Nanovo, v kateri smo se tokrat pogovarjali o bloganju. Poleg mene kot predstavnice bormašinc je bila še Katja iz lepotnega bloga Viva la vida. Voditeljica oddaje pa je Sara, ki naju je sprejela s sproščenim klepetom pred snemanjem. V studiu kasneje tudi zaradi tega pravzaprav ni bilo nič kaj drugače. Zdelo se mi je, da smo bile vse tri precej sproščene in lahko bi se pogovarjale pred kamero še vsaj še enkrat toliko časa kot smo se v resnici. K temu je najbrž pripomoglo tudi dejstvo, da smo bile v studiu same. Režiser je sedel v režiji (sobici ob studiu), nam trem pa so družbo delale zgolj tri kamere, za vsako ena, in velika televizija, na kateri smo videle naš posnetek. Kamor pa nismo smele gledati, ker potem na posnetku zgleda kot da gledamo nekam stran in smo nezainteresirane.

Kot sem rekla, govorile smo o bloganju, kaj natančno pa … glej oddajo. 😛 Lahko si jo ogledaš 17., 19. in 27. decembra ter 4. januarja vsakič ob 18.00 na VTV. Tudi če nisi lokalec, si boš oddajo najbrž lahko ogledal_a, saj je z digitalnim signalom dostopna preko večine operaterjev. NA Siolu najdeš VTV na kanalu 671, pri Telemachu je na programu 146, pri T2 na 18, pri Amisu nisem našla, na katerem kanalu je, je pa v shemi, tako da je treba samo malo preklikat med kanali. Oddaja se bo predvajala tudi na nekaterih drugih lokalnih televizijah, vendar ne vem točno katerih. Lepo vabljen_a k ogledu.

H

Kako mi je bilo? Lušno, veliko bolj sproščeno, kot sem mislila, da bo. Proti koncu oddaje nam je celo zmanjkalo časa, da bi se pogovorile o vsem, kar je bilo v planu in včasih sem se morala prav ugrizniti v jezik, da nisem vskočila še s kakšnim komentarjem ali mnenjem, ki sem se ga spomnila ob Katjinih ali Sarinih besedah.

Ampak pustimo televizijo na strani, čas je za piškote. S prvim receptom vam je postregla že Tina, danes pa so na vrsti moji. Sploh ne vem, kako bi jih poimenovala. V knjigi, iz katere sem pobrala recept so to čokoladne tortice in vsekakor mislim, da je ime čisto pravo, saj je piškot kar ‘understatement’. Po tem, ko sem poskusila prvega, sem namreč želela pojesti vse. In vsak dan razmišljam, da jih moram ponovno speči. Za božično darilo bom vsem podarila kar te piškote, si pravim. Continue reading →

Priprave na poletje: sacher mafini

Če bi se držala navodil in trmasto sledila svojemu načrtu, bi danes brali slavospev brownijem s podlago iz piškotov s koščki čokolade. No, ker sem blondinka, moja volja pa močna približno toliko, kot volja tistih, ki z dieto pričnejo vsak ponedeljek, sem zlahka podlegla pritisku, ki sta ga nad mano brez zadržkov izvajali Tina in Sanja. Redki dve, ki se za razliko od večine, ne pretvarjata, da se pospešeno pripravljata na sezono kopalk, odkrito ‘grešita’ in sta posledično tarča zavidanja večine, ki se z enormnimi količinami hrane druži v samoti, ob ugasnjenih lučeh. Torej, predlagam, da se jima pridružimo. Navsezadnje so vidke postave v modi že kar nekaj časa, zato si upam trditi, da je letos sezona oblin! Tako se vsaj tolažim, ko si v usta bašem že drugi primerek … saj veste, da prvi ne bo sam 😉

P.S. Pomanjkanje slik je posledica ‘na vrat na nos’ spremembe načrta in moje predanosti uresničiti cilj ‘pripravi telo na poletje’. Saj veste, april je že, poletje se bliža in časa ni več prav veliko!

1

Continue reading →

Dekadenca, požrtija in karies!

Temni časi so pred nami. Temni in težki. Ovešeni z lučkami in sladkobnim vonjem gnijočega smrečja. Babice bodo besno pekle, sloka meščanska gospoda bo po rokah premetavala bio sladkarije in se pretvarjala, da pod posteljo ne skriva lanskoletnih miklavžev iz najcenejše čokolade. Zasebni prostor na javnih površinah bo postal luksuz, takisto pobožne želje bo belih kosmičih iz nebes. Glede na dosedanji trend se bomo med zimskimi počitnicami obmetavali s kepami blata.

Spraševali se bomo, če nam od hudega zvoni v ušesih, nato pa ugotovili, da so zlobni glasbeni škrati v vsako pesem na radijskih valovih podtaknili zvončkljanje kraguljčkov. Telefoni bodo kot zmešani zvonili v zobozdrastvenih ordinacijah, ko se bomo vsi hkrati poskušali naročiti na januarski pregled zobovja, saj se kot odgovorni odrasli seveda zavedamo, da po toni sladkorja obstaja nevarnost kariesa. (Fun facts; ste vedeli, da decembra pri zobozdravnikih ni rednih pregledov? Vse termine imajo sproščene za reševanje najbolj radikalnih jedcev, ki jim lepljivi karamelni bomboni pokradejo stare plombe.)

IMG_0515 copy

Continue reading →

The Šmorn.

Šefov šmorn aka THE šmorn. Ena sladica (poleg tapioke), ki se je ta teden, ko gremo na kulinarični obisk v Gostilno, najbolj veselim. Predvsem zato, ker se mi nikoli ni zdela dovolj posebna, da bi jo pripravljala kot sladico. Bine je (metaforično, se ve) to moje mišljenje flegma pohodil, potacal, malo poskakal po njem in mi požugal, kaj si mislim, da te preproste slovenske jedi ne vzamem resno.

Zraven je ponudil krasen recept, ki sem ga do zdaj štirikrat preizkusila in vsakič je bil pohvaljen. Hvaljen Bine!

 

Continue reading →

50-50

Ko imaš 50 % možnosti za uspeh, se nekako ne moreš izogniti razočaranju, ki sledi, ko ti ne uspe. Temu se navadno poskušam izogniti tako, da se ne veselim pretirano vnaprej, da ne razmišljam preveč o tem, kako bo, ko se bo situacija razpletla v moje dobro. Vendar ne gre vedno tako. Včasih je potrebno vložiti več sebe, več truda, časa in razmisleka, celo navdušenja in zavzetosti, da imaš več možnosti za pozitiven razplet. Poskušam se držati ‘filozofije’, da mi vsaka izkušnja prinaša nekaj dobrega, me nekaj nauči, da bom lahko v prihodnje delala manj napak, da bom boljša in da mi bo lepše. Nemogoče je namreč, da ne bi bila nikoli razočarana. Ko pa se to zgodi, naj bo iz tega kar največ pozitivnega. Eno od ‘zdravil’, ko doživim razočaranje, je vsekakor peka oz. to, da se zatečem v kuhinjo in skuham, spečem ali kako drugače ustvarim kaj dobrega.

Tokrat sem kuhala marelično marmelado. Točno takšno, kot jo kuha moja babica in jo imam najraje. Kuhala sem jo prvič in nisem imela pojma, kako bo izpadla. Sladic in druge hrane, ki jih kdo res odlično pripravi, se velikokrat bojim sama pripraviti, saj moram zadostiti visokim kriterijem. Vendar, za marmelado sem se dolgo posvetovala z babico po telefonu, in ker je recept res preprost (in sem imela doma 8 kg marelic), sem se ga lotila z radovednostjo.

Continue reading →