Torta za dušo

No, sedaj, ko pa mi kronično primanjkuje časa (popravek, ne da mi ga primanjkuje, ampak odločila sem se, da ga vsega posvetim naši najmlajši), si pa lahko izbiram, kdaj in kakšne torte bom pekla. In v teh treh mesecih sva z Gajo končno uspeli ujeti tak ritem, da si njene vmesne dremeže in trenutke, ko se sama zamoti v igralnem centru, brez skrbi sama privoščim za ustvarjanje v kuhinji. Takole pozno pozimi/zgodaj spomladi se pri nas že začne sezona rojstnih dni in prav super se je bilo zadnjič premišljeno lotiti peke tele čokoladno-pomarančne lepotičke. 

Aha, vas zanima še kaj o dojenčku? Trije meseci so mimo. Ponoči je že zelo lepo spala, pa je na to pred 14 dnevi uspešno pozabila in tako me ponoči vrže pokonci tam nekje minimalno trikrat, včasih pa tudi petkrat. Tam nekje ob 4. uri zjutraj ponavadi tudi ne bi več nazaj zaspala, takrat v igro vstopi še Denis, pa čeprav mora zjutraj v službo. Se je pa mala mrhica končno uspela malce bolj konkretno in “v šusu” najesti. Čeprav sem z dojenjem skoraj obupala že po 14 dneh, so sedaj trije meseci mimo in … no, prsne blazinice so še vedno v igri, hehe. Je pa otroček pri tej starosti že hudo zanimiva reč. Smeji se, včasih ji uspe odgovoriti z “abu, agu, ee, oo, grhdgrgr”, največja fascinacija v tem trenutku so pa njene roke, natančneje desnica. Gledala bi jo lahko pol ure, nato jo v naslednje pol ure želi pojesti. Krave pase že hudo suvereno, to, da bi se obrnila iz trebuha na hrbet pa je zaenkrat zgolj še teorija, na prakso bo potrebno malce počakati. Veliko že zna, zaspati sama še vedno ne. Bo že. 

Gremo k tortici. Torta s pomarančno peno, čokoladnim ganašem in orehovim biskvitom.

1

Continue reading →

Prva novoletna zaobljuba in medenka

Z bormašincami smo se dobile na nedeljo, dopoldne, skoraj dva tedna pred silvestrovim, da smo pripravile tole silvestrsko večerjo za blog. Pojedle smo jo za kosilo. Toliko o silvestrski večerji. 😉 Ko sem odhajala domov, sem razmišljala o tem, kako sem se imela. Bilo je fino. S puncami se vseeno ne vidimo veliko, saj ima vsaka svoj urnik in se je včasih kar težko uskladiti. Je pa zato toliko bolj zabavno, ko smo skupaj. In, pravzaprav, sem razmišljala, je bila ta prezgodnja ‘silvestrska večerja’, ki je bila v resnici decembrsko nedeljsko kosilo, prav prijetna in ne vem, zakaj se ljudje ne srečujemo na takšnih ‘slavnostnih’ dogodkih pogosteje. Še dobro, da imamo s puncami blog in sem pa tja pripravimo kakšno kosilo, večerjo, piknik, ali pa srečanje kar tako, na katerem skuhaj kuhamo, se družimo in nasmejimo. In zakaj ne bi začela pisati novoletnih zaobljub že danes. 1. večkrat povabi prijatelje k sebi in jim pripravi kaj dobrega za pod zob. Kljub polnemu urniku si za to vzemi čas. Bogato boš poplačana. Evo, prva novoletna zaobljuba. Ali ena od stvari, ki si jih želim početi ‘nekoč’, pa jo lahko zares že zdaj, danes, jutri. Pogosto najdem tisoče izgovorov, da ne počnem stvari, ki me veselijo in ki bi jih rada počela. No, zaobljuba je, da se bom potrudila in se nehala izgovarjati. 🙂

File 30-12-15 13 55 42

Čeprav, moram priznati, da je včasih pomanjkanje časa tudi dober motivator in ne samo izgovor. Hitreje se odločam, bolje se organiziram, bolje izkoristim svoj čas, prej naredim stvari, ki bi se jih morda sicer ustrašila oz. o njih predolgo razmišljala in jih analizirala. Prav slednje se je zgodilo, ko sem se odločala za jed, ki jo bom pripravila tokrat. Malce sem bila pozna in sta mi v tabeli izmed vseh hodov preostala samo glavna jed ali sladica. In sem sprejela izziv – sladica. Potem nekaj časa nisem razmišljala o tem, kaj bi pripravila. Naposled pa se je začela le bližati nedelja in morala sem začeti načrtovati pripravo. Torej sem morala vedeti, kaj bom pravzaprav pripravila! Izkoristila sem redke proste trenutke in na kolesu na poti domov razmišljala o silvestrski sladici. To mora biti nekaj malce bolj posebnega. Želela sem si tudi, da bi pripravila nekaj, ki vključuje zimske okuse (oziroma okuse, ki jih povezujemo z zimo). Po nekaj različnih zamislih, sem si rekla, da bi naredila nekaj medenega. Zvečer sem sedla za računalnik in gospoda Googla prosila, da mi najde kakšno medeno torto. Ker torta je malce bolj slovesna. In sem naletela seveda na marlenko, medovik, medeno torto, ali kakorkoli ji hočemo reči. Ko sem razmišljala o torti in medeni, sploh nisem pomislila, da je to marlenka. Ampak ideja se mi je zdela odlična. Toliko plasti biskvita naredi vtis. Medena torta it is! No, bom priznala, ustrašila sem se teh neskončnih plasti biskvita – kako bom kdajkoli tako na tanko prerezala biskvit? In potem sem prebrala recept in videla, da mi sploh ni treba tega delat. Medenka it is! 🙂 Continue reading →