PO-velikonočni #MealPrep: Juha

In ko smo ob koncu praznikov že povsem brez moči in energije, obležimo na kavču zgolj s samo eno mislijo: da je jutri potrebno iti v službo. No, jaz sem za ta privilegij še naslednjih par mesecev prikrajšana, ampak se poskušam postaviti v čevlje mojega povprečnega bralca, hehe. Torej, ko smo v časovni stiski in povsem brez energije, takrat je čas za en preprost #MealPrep. In kaj je bolj preprostega od tega, da počistimo zamrzovalnik in hkrati rezultiramo v okusni topli malici za naslednja dva dni? Juha, kar pa drugega.

To juho sem poimenovala kar Povelikonočna juha, preprosto zato, ker ji šunka da velikonočni okus, ki se ga še naslednjih par tednov me bomo znebili.

Sestavine:

  • 1 čebula
  • 2 korenje
  • 1 bučka
  • 300 g šunke
  • 80 g prosene kaše
  • 750 ml vode
  • Lovorjev list

Priprava:

Čebulo sesekljamo in prepražimo na olivnem olju. Dodamo na kocke narezano šunko, korenje in bučko in vse se par minut pražimo. Nato zalijemo z vodo, dodamo proseno kašo, lovorjev list in solimo ter kuhamo 20 minut do pol ure, dokler kaša ni kuhana.

Meal prep, sedmič: Mlečna prosena kaša

Ena izmed prvih objav na Bormašini za punce, iz daljnega leta 2013, je recept za mlečno proseno kašo z banano. Eden mojih ljubših zajtrkov! Mehka prosena kaša, sladka banana, še malo kakava za povrh … mmm, kar sline se mi cedijo. A ko se človek enkrat poda na pot iskanja bolj zdravnih vsakodnevnih alternativ (ne me narobe razumet, mlečna prosena kaša že v osnovi ni slab in nezdrav recept, samo na tej točki moje prehrane, na kateri sem trenutno, se malce poskušam izogibati kravjemu mleku in kakavu, hehe), potem je primoram določene sestavine malce predrugačiti. In v resnici je to na primeru recepta za mlečno proseno kašo precej enostavno.

V resnici nisem naredila nič posebnega – kravje mleko sem zamenjala z rastlinskim napitkom, prosena kaša je ostala prosena kaša, saj sama po sebi ni problematična, banano sem zamenjala z gozdnimi sadeži, ki imajo veliko manj sladkorja kot banana, namesto kakava pa sem malo okusa celotni zadevi dodala s proteinskim praškom. Je pa to tip zajtrka, ki ga brez problema pripravite vnaprej – za zajtrk. Jaz sem skuhala 3 porcije, eno pojedla takoj, dve pa imela za naslednja dva dni.

Sestavine:

  • 150 g prosene kaše
  • 750 ml rastlinskega napitka
  • gozdni sadeži
  • poljubni proteini

Priprava:

Proseno kašo dobro speremo pod tekočo vodo, nato pa jo kuhamo v rastlinskem napitku (bodisi ovsenem, riževem, sojinem, mandljevem ali kakšnem drugem mleku), dokler ni mehka. Če kaša že absorbira vso tekočino, pa še vedno ni kuhana, lahko dodate bodisi malo vode, ali pa dodate še rastlinskega mleka. Ko je kaša kuhana, jo razdelite na tri enakovredne dele, ter vsakemu delu dodate še gozdne sadeže (ali drugo poljubno sadje). Priporočam edino to, da proteine dodate šele tik preden boste obrok dejansko pojedli, sama kaša in gozdni sadeži pa vas brez težav počakajo v hladilniku.

Krapec!

Poletje je mimo in naše kuhalnice, ki so lansko leto pridno kuhale v Mercatorjevem KuhaM projektu, so se spočile in so pripravljene na nove izzive. Letos bodo izzivi še posebej zanimivi in povsem drugačni od tistih, s katerimi smo se spopadali lansko leto. Te dni lahko v Mercatorjevih prodajalnah zasledite tipične izdelke iz Pomurja – gre za projekt SloFest, s katerim želi Mercator kupcem še bolj približati slovenske pokrajine z njihovimi tipičnimi kulinaričnimi dobrotami. Tudi blogerji, ki sodelujemo v projektu KuhaM z Mercatorjem, smo bili povabljeni, da raziščemo slovenske pokrajine, ki so kulinarično še kako pestre, žal pa se velikokrat ustavimo samo pri tistih najbolj znanih in niti ne raziščemo še vseh ostalih dobrot, ki nam jih določen predel ponuja. Saj ste uspeli razbrati, da ciljam na prekmursko gibanico, kaj ne? No, Prekmurje in Pomurje nista samo gibanica in bograč. Ampak preden se podamo v kulinarične vode, najprej razdelajmo, kaj Pomurje sploh je. Vsi večinoma rečemo področju, ki ga zajema izraz Pomurje, zgolj in samo Prekmurje, včasih kdo doda še Prlekijo. No, stvar je v resnici taka – Pomurje ne zajema zgolj Prlekije (med Dravo in Muro) in Prekmurja (od Mure naprej), ampak še nekatera druga področja, kot si lahko preberete tule. Toliko, hiter tečaj geografije Pomurja, hehe.

Kuham

Kot sem že napisala – Pomurje nista samo prekmurska gibanica in bograč. Tu je še bujta repa, pa en kup močnatih jedi (mlini na Muri, logično), brez bučnega olja pa tako ali drugače ne gre. No, in če kdo v izobilju uporablja meni tako ljubo proseno kašo, potem so to zagotovo Pomurci. Zato je tudi današnji recept proseno-kašnat – predstavljamo vam Krapce!

1

Continue reading →

Mlečna kaša, ukradena čokolada in še nekaj drugih malenkosti

No, pa pojdimo.

Vse se je začelo že v vrtcu, ko sem Roku (presenečena sem, da sem si celo zapomnila ime!) sunila čokolado z okusom Mozartovih kroglic, ki je bila v obliki medalje, dobil pa jo je na nekem glasbenem tekmovanju. Bili smo v vrtcu. Pardon, mala šola (v tazaresnem vrtcu nisem bila nikoli) in dejansko sem mu jo, ja, ukradla. Stlačila sem jo v žep in niti ne vem, kaj je bil razlog tega. Fovšija, ker je zmagal na tekmovanju? Ah, ne, samo in zgolj čokolada je bila tista motivacija za tako drzen podvig, ki se je končal v tem, da so me razkrinkali. Ni panike, drugo leto sem itak šla v šolo, v kateri ni bilo nobenega izmed mojih prijateljev z male šole.
Pa saj v resnici ne morem ravno reči, da jem ves ljubi čas. Včasih se ukvarjam tudi s športom, kot, na primer, s smučanjem, še posebej entuziastična pa sem bila v petem razredu, ko smo s šolo šli v naravo oz. na smučanje na Pohorje. Ne vem točno, kako se reče tistemu smučišču, na katerega pelje ena silno strma vlečnica (pozor, ne sedežnica, ampak vlečnica!), ampak mene ni bilo prav nič strah, saj sem skoraj dobesedno ‘zrasla gor’ na smuščišču na Pokljuki, kjer sem neštetokrat šla na vlečnico. Seveda v duetu z mami/očijem in to je ta element, ki mi je na Pohorju manjkal. Kaj se je namreč zgodilo! Komaj pridem do vrha (ker je pot res, ampak res strma), nakar mi pri izstopu (ali kakorkoli se že reče temu početju, ko zapustiš tisto mučilno napravo, imenovano sidro) na tla pade ena palica. Jaz, utelešen atlet, optimistično skočim nazaj po palico, ampak precenila sem svojo gibčnost in hitrost in se tako pobližje spoznala s sidrom, ki je še par sekund pred tem grel zadnjo plat moje sošolke Nine. Hja, takle mamo. Bi pa vožnjo z akijem v dolino priporočala vsem, ker je res fenomenalna izkušnja! Tudi to, kako na mariborski urgenci ni prav velike gneče, je za izkusit.
Pojdimo raje nazaj k hrani. Glede na ves cuker, ki roma v moj prebavni trakt (za le-tega pa vsi vemo, da se začne že v ustni votlini, jelda?), je precej presenetljivo, da se moje zobovje ponaša z izjemno nizkim številom plomb in drugih popravkov – to je 0. Obisk pri zobozdravniku me zato večkrat spravi v nelagoden položaj, ko me pogleda in vpraša, kaj sploh delam tam. No, kljub temu sem kar nekaj ur svoje mladosti preživela na zobozdravniškem stolu, in to takem, ki si ga lasti ortodont. Kdo bi si mislil, da imam (v tem trenutku) zgolj 24 stalnih zob?
Okej, tole postaja že malce zahtevno. Hmmm … uuu, že vem! Enkrat se mi je uspelo tako zelo napokati sladkarij, da sem bruhala celo noč! Seveda sem javnosti kot razlog mojih prebavnih težav obrazložila, da sem jedla tiramisu (za surova jajca pa vsi vemo, da znajo biti muhasta), ampak v resnici mislim, da je bila kriva kombinacija medenjakov, čipsa, nekih pocenskih merkatorjevih piškotov, sladoleda IN tiramisuja. In ja … res sem bruhala! Kdo ne bi?
Bomo ostali kar pri številu pet? Precej bolj pravljično, čeravno liho … In tako zaključujem z mojo najljubšo jedjo zadnjih nekaj mesecev/let, ki jo pridno po različnih kanalih uvažam tudi v to prekrasno deželo, polno sonca. Prosena kaša. Sama jo jem zgolj v eni sami različici in v posebnem delu dneva. Mlečna kaša z banano.
Stvar je sila preprosta za pripravo in na tako lepo dopoldne ne bom utrujala z zahtevnimi recepti. Potrebne so samo štiri sestavine in malce občutka. Mleko, prosena kaša, banana in kakav. To je to. Količine? Hja, ena banana, zagotovo. Ena žlica kakava je že stvar okusa. Za to, kako se skuha kašo, pa približno razmerje dveh delov mleka proti enemu delu kaše. Pa previdno, saj vsi poznamo tisto zgodbico o lončku kuhaj? Se pa kuha kaj precej časa … recimo ene slabe pol ure. Kaj ‘čš lepšga.Tako. Če še niste ugotovili, malce verižimo. Tudi jaz imam ta privilegij, da z zimskega spanja zbudim lenuha ali dva. Kaj naj rečem, izbira je več kot pestra, štafeto pa bom v tem primeru predala moji ljubi prijateljici, ki pridno lenuhari že vse od septembra.