Zakaj marati mraz

Prejšnji vikend sem se še kopala v morju in sončila na plaži. V kopalkah, da ne bo pomote. Govorim o 19. oktobru, ja. Vreme je bilo na Primorskem res lepo in tudi toplo, tako da smo ga z družino izkoristili še za zadnje kopanje letos. Včeraj pa mi dragi ob kosilu reče, da bi lahko šla ta vikend kaj na sneg. Grdo sem ga pogledala in mu povedala, da se bom snegu izogibala toliko časa, kolikor bo le možno. Čisto navdušeno me je prepričeval, da bi bilo res hudo biti en vikend še na morju in se kopati, naslednji pa že hoditi po snegu nekje v hribih. Zamisel kot taka res ni slaba, priznam, poudarja raznolikost in zanimivost naše male državice in je na nek način provokativna, ampak … ne.

Kot sem že večkrat povedala, obožujem poletje in toploto, tako da je jasno, kakšen je moj odnos do mraza in zime. In snega. Dokler mi ni treba biti na mrazu, gaziti po kakšni snežni brozgi po mestu ali karkoli sličnega, je še v znosno. Priznam, sneg v hribih mi je všeč in je lahko tudi zabaven, če sem primerno oblečena in opremljena z gamašami, da lahko po njem gazim in se vanj mečem. Ampak tukaj se vsa ljubezen konča. Kratki dnevi in pomanjkanje svetlobe mi poberejo veliko energije, tako da vsekakor pozimi porabim veliko več elektrike, ker imam prižganih kar čim več luči, da si priskrbim dovolj visoko dozo svetlobe, četudi umetne, da ne postanem depresivna v tem delu leta. Pomanjkanje svetlobe in mraz me enostavno upočasnita, kar zabubila bi se v svoj kot in ne počela prav veliko. Prav to sva naredila dan ali dva nazaj, ko je postalo mraz. Zabubila sva se pod dekico na kavč, si pripravila nadaljevanke in skuhala vročo čokolado.
 
 
 
 

Continue reading →

Junij.

Junij je moj mesec. Je mesec, v katerem sem rojena in mesec, ko se začne moj najljubši letni čas – poletje. V nasprotju z mojo gostiteljico na tem blogu, imam rada vročino. To pomeni, da lahko grem na morje in se kopam v jezerih, da lahko nosim krila in obleke, brez tečnih žab in najlonk. Ob vseh teh dolgih, toplih in svetlih dneh se počutim svobodno. Poletje, še posebej junij, spremlja kopica lepih spominov iz otroštva, zato se zame poletja vedno začne s pozitivnim pričakovanjem in ščemenjem v trebuhu. Kakšne spomine bom pa letos odnesla s sabo, da me bodo greli naslednjo zimo?

Junij je tudi mesec češenj. Zdaj je zadnji čas, ko se te še najdejo, zato je tudi skrajni čas, da se speče kakšno pecivo s tem pregrešno dobrim sadjem. Za praznovanje maminega rojstnega dne v začetku tega meseca sem pripravila par različnih peciv, med drugim tudi češnjeve rezine s pistacijami. Recept sem našla v knjižici Sladki in slani zavitki in pite avtorice Alenke Kodele. Po njenih receptih sem delala že par drugih peciv in moram priznati, da so njeni recepti eni redkih, ki jih upoštevam dokaj dosledno. Recimo.

Continue reading →