#MealPrep: Nimamo recepta za curry?!

Nisem čisto prepričana, kako je to mogoče, ampak bila sem prepričana, da na Bormašini zagotovo najdemo recept za curry. Tak z mesom ali zgolj zelenjavni, bila sem PREPRIČANA. Potem pa poizkusim najprej z iskanjem po ključnih besedah, pa mi najde samo recepte, ki vsebujejo začimbo curry. Potem grem iskati še po bazi receptov. Med mesnimi jedmi. NIČ. Med zelenjavnimi. Še vedno NIČ. Hm.

No, bolje pozno kot nikoli. Hkrati ko tole pišem, se spet počutim malce nekoristno. Neizpolnjeno. Ta recept je namreč tako enostaven, da se mi zdi skoraj greh, saj bom za pisanje postopka in recepta porabila več časa, kot pa sem jo najverjetneje za samo kuho, haha. Je pa tole v resnici čisto pravi veganski recept. Včasih paše tudi kaj takega. V zadnjih treh mesecih sem namreč pojedla zelo veliko mesa, pa v resnici po srcu nisem nek hud mesojedec. In zdaj, ko nas poletje razvaja s takimi temperaturami (ne me narobe razumet, edina prednost poletja je ta, da lahko jemo sladoled), se meni osebno meso res ne dopade preveč – razen na kakšnem pikniku.

Potrebujemo:

  • zelenjavo po želji (korenje, bučke, grah, čebula, por, paprika, cvetača …) – jaz sem tokrat uporabila kar mediteransko mešanico zamrznjene zelenjave iz Lidla
  • 1 pločevinko kokosovega mleka (tistega gostega – jaz ga kupim v Lidlu ob azijskih tednih, zelena pločevinka)
  • vir beljakovin – tokrat sem dodala 1 pločevinko kuhane čičeriko (lahko pa nadomestite ali dodate še piščanca, tofu, …)
  • 300 g riža
  • začimbe: curry, sol, …

Priprava:

Za začetek narežemo vso zelenjavo – koščki so lahko malce večji, tudi do 2 x 2 cm. Potem jo prepražimo na malo olja – fino je, da jo prepražimo na hitro, na visoki temperaturi, tako je tudi najbolj okusna. V kolikor dodajate zelenjavo, ki potrebuje več kuhanja (cvetača, korenje), lahko dodate malce vode, da se med praženjem pokuha oz. poduši. Ko je zelenjava napol kuhana, jo začinimo s soljo in curryjem, nato pa dodamo kokosovo mleko. Dobro premešamo in kuhamo še približno 10 minut. Med tem pa tudi skuhamo riž.

Iz omenjenih količin so nastale tri porcije – eno sem pojedla isti dan, dve pa sta me še dva dni razveseljevali v hladilniku. A sem že povedala, da obožujem #MealPrep?

nfd

Meal prep, drugič: Mesne kroglice in riž

Gremo naprej. Moram priznati, da sem ob dveh otrocih tako utrujena, da sem pravzaprav povsem brez ideje, kaj sploh napisati. Napišem lahko samo to, da se tale meal prep meni izjemno dopade. Ne morem vam povedati, kakšno olajšanje začutim, ker vem, da imam hrano že pripravljeno v hladilniku, haha. No, podobno olajšanje začuti najverjetneje tudi moja mami, ki iz spodnjega nadstropja prihiti v našega zgornjega in si postreže z že pripravljenim kosilom. Do zadnje porcije teh mesnih kroglic z rižem sem tako prišla v zadnjem momentu, da sem le uspela naredit tudi eno fotko. Recept, ponovno, nič posebnega, priprava pa vzame toliko, da ni niti omembe vredno, če upoštevamo, da imamo potem nadaljnje štiri dni mir in čisto kuhinjo.

Sestavine:

  • 450 gramov mešanega mletega mesa
  • 1 čebula
  • česen v prahu
  • 6 suhih paradižnikov
  • 1 jajce
  • 30 g krušnih drobtin
  • sol, poper
  • 280 g riža
  • 500 g paradižnikove mezge

Omenjene sestavine zadostujejo za štiri porcije, postopek pa je sledeč. Čebulo drobno sesekljamo in prepražimo. Počakamo, da se malce ohladi, medtem pa v posodi zmešamo vse sestavine za mesne kroglice: meso, jajce, drobtine, začimbe ter sesekljane sušene paradižnike. Ko je čebula ohlajena oziroma sobne temperature, jo primešamo k zmesi in samo hitro pregnetemo. Oblikujemo majhne kroglice in jih popečemo na olju. Ko so z vseh strani rjavo zapečene, jim dolijemo paradižnikovo mezgo in kuhamo še 10 minut. Med tem skuhamo še riž po navodilih z vrečke oziroma v dvakratni količini slane vode. Vse skupaj samo še razdelimo v posodice in naslednja dva dni uživamo v brezdelju.

Ena čisto navadna rižota

Tale receptura res ni znanstvena fantastika. Je pa v resnici odličen prikaz, kako v SilverCrestovemu Monsieur Cuisinu pripraviti riž. En tak, ki se sam skuha. Saj vem, skuhati riž ni nobena znanstvena fantastika. Ampak meni ga vedno kaj zakuha, tale riž, hehe. Sploh na indukciji. Ne moreš ga pustiti, da se sam kuha, brez mešanja, ker se mi vedno prime na posodo. Potem je tu vedno vprašanje koliko vode, pa a ga po koncu kuhe odcedimo ali ne, pa ali bo sprejet ali to ali ono … V glavnem, riž nikoli ni bila moja komfortna cona, zato sem prav vesela, da se ga v omenjeni napravi pripravi brez hujših travm. Moj riž je bil še malo oplemeniten, za Italijane bi bila to že cela rižota, po želji pa seveda dodajajte sestavine čisto po vaših željah. Moj recept pa je šel takole …

Continue reading →

Vse poletne klasike

Če tako malce generalno pogledamo na življenje – a je sploh še kaj drugega, kot eno samo dolgo izmenjevanje krvavic s kislo repo/zeljem in sataraša/filanih paprik? Kaj hočem reči – neke te tipične sezonske jedi, ki jih, hočeš nočeš, moraš jesti, ker je pač, no, sezona. Letos sem o filanih paprikah sanjala že junija, ko sem šla prvič na dopust. Pa so po trgovskih centrih za njih zahtevali še *vrtoglave* slabe tri eure in me je kar malo srce zabolelo. Ampak na našem vrtu paprike tradicionalno ne obrodijo najbolje (čeprav se letos situacija malce obrača!). No, sedaj je sezona paprik na vrhuncu, cene so padle, paradižnik (če se odločite za domačo mezgo) je tudi ponorel, tako da res ne vem, kaj še čakamo. Filane paprike! Poletna klasika številka ena!

2

Continue reading →

Pomarančice

Rada imam, ko pridejo prijatelji k nama na obisk. Še raje, če le imam čas, zadnje pripravim kakšen domač prigrizek. Najmanj pri srcu mi je, da v ta namen odprem čips ali kakšen drug, v trgovini kupljen, prigrizek. Tako sem nekoč sama pripravila slane ribice. Ali pa spekla male pice. Enako, kot bi pripravljala pico za kosilo, sem zamesla testo, ga vzhajala in na koncu oblikovala male krogce (lahko s kozarcem, lončkom ali modelom za krofe) in jih nadevala s poljubnimi sestavinami. Prigrizek za v roko. Ne potrebuješ krožnika za vsakega od gostov, vilice ali drugega pribora. Praktično, simpatično, dobro in predvsem domače. S tem v mislih smo se lotile priprave našega naslednjega sklopa receptov: prstkanje. Prigrizgi in podobna hrana ‘na prste’, torej taka, ki jo lahko jemo z rokami in ponudimo našim gostom. Nekaj obiskov pa bo. 🙂

Tako sem se tudi danes lotila priprave nečesa slanega, majhnega in okusnega. Sicer bom tole danes snedla kar sama, ker nimam napovedanih obiskov, vsekakor pa bom tale prigrizek za ‘prstkanje’ še kdaj pripravila svojim gostom. Odločila sem se, da pripravim arancini-je oz. pomarančice v dobesednem prevodu iz italijanskega jezika.

029 Continue reading →