Čizkejk.

Ura je pol šestih zjutraj, moje telo se že zadnja dva tedna takole zbuja pred budlko, in oprostite mi, če moje misli niso najbolj nabrušene. Veste, občutek, ko človek odpre oči pred budilko, je zanimiv. Prva stvar je ta, da ti niti ni najbolj jasno, kateri dan sploh je. Zvonjenje budilke ti najbrž kaj hitro da vedeti, da vstajaš pod prisilo, kar lahko enačimo s tem, da je treba v službo. Brez budilke pa so misli za trenutek prepuščene interpretaciji. Kateri dan je? Kateri del dneva je? Koliko je ura? Zakaj budilka ne zvoni? No … vse to je hitro rešeno s pogledom na uro. Potem pa naprej … ali naj vstanem? Naj še malo poležim? Borba je huda, ampak misel na to, da me zbudi nehumano tuljenje budilke je veliko težja od tega, da kar vstanem in postorim kaj, za kar mi bo popoldne tako ali drugače zmanjkalo časa.

In sedaj sem tu.

V soboto pa sem bila v zidan’ci. Dva avtomobila z ljubljansko registracijo sta onesnažila malce dolenjskega zraka in slavilo se je dolgo in obilno. Moja najljubša oseba pod soncem je praznovala rojstni dan. Sladki program je bil obsežen in izjemen, šel je pa nekako takole. Slavljenčeva mama se je že zjutraj odpravila v lokalno pekarno po mini krofke in rogljičke, ki so naravnost za umret.

Continue reading →

Po stotih letih …

… (beri: izpitnem obdobju), se je končno spet pojavila koncentracija treh dni, ki jih bom preživela ob socializiranju z drugimi homo sapiensi. To, jasno, pomeni tudi to, da končno spet lahko kaj spečem, hkrati pa samo upam, da se gostje tudi sami niso podali v razne sladkorno-abstinenčne izzive. To bi bila tragika.

No, ker se mi v tem momentu počasi res že mudi na prvo socializiranje, naj postrežem samo z receptom za torto. Skuta in breskve.
Biskvit: kot ponavadi: 6 jajc in 250 gramov kristalnega sladkorja, stepamo vsaj 10 minut, da zmes dodobra naraste. Temu se sicer reče “topla priprava biskvita”, v originalu bi se to moralo sicer stepati nad vodno kopeljo, ampak z zmogljivim mešalcem je rezultat enak tudi brez toplotne obdelave. (Hladna priprava pa je tista, ko ločimo rumenjake in beljake.) Potem previdno vmešamo 250 gramov presejane moke. Brez kemije, pecilnih praškov, masla – osnovni recept za univerzalni biskvit. Pečemo 40 minut na 180°C, pustimo, da se še par minut ohlaja v pečici, nato ohladimo.
Krema: skuhala sem en vanilijev puding po navodilih na vrečki – pol litra mleka, en vanilijev puding, 3 žlice sladkorja. Skuhamo, med ohlajanjem mešamo. Potem stepemo še 200 ml sladke smetane. V posodo nato damo 500 gramov rikote ali pasirane skute, ji dodamo vanilijev puding, stepeno smetano, en zavitek želatine (jaz sem uporabila Hoferjevo), vse dobro premešamo, sladkamo po okusu (natančne količine nimam, mogoče sem dodala kakšnih 5 žlic?, ugibam.).
Potem se lotimo sestavljanja torte: pečen ohlajen biskvit prerežemo na tri plasti – eno prihranimo za kdaj drugič, tokrat bomo potrebovali samo dve. Prvo plast položimo na krožnik, jo vpnemo v obroč in nasočimo s sokom, v katerem so bile breskve. Kompot malce razredčimo s toplo vodo in mu dodamo rum. Potrebujemo torej najmanj eno konzervo breskev. Zakaj najmanj eno – jaz sem uporabila eno in pol, da je torta res bogata s sadjem, pa še za dekoracijo sem jih uporabila. Na prvo plast biskvita potresemo na koščke narezane breskve, prelijemo s polovico kreme. Nato vse skupaj ponovimo še s drugo plastjo. Biskvit – nasočimo – breskve – krema. Lepo jo poravnamo, saj bo to naš vrh torte. Ohlajamo čez noč.
Dekoracija je pa samo še stvar okusa. Jaz sem celo torto obmazala z marelično marmelado, po obodu sem jo obdala z mletimi piškoti, na vrhu porisala s čokolado in obložila s sadjem. Lahko jo obmažete tudi s smetano, dodate mandlje, ki gredo super zraven, potresete s kakšnimi drugimi oreški, možnosti je neskončno.

Alpske rezine

Danes samo recept. Še za spremno besedo nimam idej. Še to, kako naj ubesedim to jamranje in razočaranje nad nastalo situacijo, ne vem. Pa se niti ne bom slepila, da je krivo vreme, ampak preprosto – pomanjkanje vaje. Tako. Tri vrstice so, gremo dalje.
Alpske rezine
(V originali se tole na Kulinariki nahaja pod imenom Gogina alpska torta, jaz sem recept malenkost prilagodila in ga transformirala v rezine. Nič hujšega.)

Sestavine (za pekač cca. 20×30 cm)

Biskvit
  • 125 gramov masla/margarine
  • 125 gramov sladkorja
  • 125 g maka
  • 3 jajca
  • ena pest drobtin, namočenih v rumu
Nadev
  • 500 gramov skute (lahko tudi rikota)
  • 2 dl sladke smetane
  • 3 žlice moke
  • 3 jajca
  • 100 gramov sladkorja
  • 1 vanili sladkor
  • limonina lupinica
  • rum

Priprava

Najprej, seveda, biskvit. Stepemo rumenjake in sladkor, dodamo maslo (sobna temperatura, lahko tudi stopljeno v mikrovalovki, samo previdno, da ne bo prevroče), drobtine, mak in na koncu počasi in z občutkom vmešamo še sneg iz beljakov. V pekač damo peki papir, vlijemo maso in pečemo 15 minut na 180°C.
Medtem, ko se biskvit peče, pripravimo nadev. Jaz kupim rikoto v Eurospinu in je krasna. Dodamo ji sladko smetano (nestepeno), jajca, moko, sladkor, vanili sladkor, limonino lupinico in pljunek ruma. Precej preprosto. To je klasičen sladek nadev za katerokoli skutino sladico, samo v vednost.
No, skutin nadev prelijemo čez makov biskvit in pečemo še eno uro na 180°C. Fino je, če pecivo eno noč odstoji, je boljše, kot sveže.
Tako.

Še vedno potratna potica, zadnjič.

Izkazalo se je, da je potem, ko so biskviti pečeni in kvašeno testo lepo vzhajano, časa za poročanje v živo na blogu precej malo. Zatorej je sedaj, ko tole pišem, potica že veselo v pečici, naš najhujši problem pa je ta, ali upoštevati nasvet stare mame, ki je govorila, da se potice, ko je enkrat v pečici, vsaj 20 minut ne sme motit (beri: odpirati vrat pečice). Problem pa je ta, da gospodična že intenzivno pridobiva na barvi, zato jo bo v nadaljevanju vseeno potrebno namazati s sončno kremo oz. prekriti s kosom alu folije ali peki papirja.

Pa gremo lepo počasi naprej k nadevom. Kot vemo, potratna potica sestoji iz skutinega in orehovega nadeva.

Skutin nadev

Sestavine

  • 0,5 kg skute
  • 200 ml kisle smetane
  • 1 jajce
  • vanili sladkor
  • malo ruma
  • limonina lupinica
  • sladkor po okusu

Priprava

Vse sestavine damo v posodo, jih z roko močno premešamo. Na koncu sladkamo po okusu.
Orehov nadev

Sestavine

  • 0,5 kg mletih orehov
  • 300 ml vrelega mleka
  • 1 žlica kisle smetane
  • 3 beljaki (tisti, ki so ostali od kvašenega testa)
  • sladkor po okusu
  • limonina lupinica
  • malo ruma

Priprava

Orehe prelijemo z vrelim mlekom, jih poparimo. Dobro jih zmešamo. Nato vmešamo še kislo smetano, limonino lupinico, rum, sladkamo po okusu. Beljake stepemo v sneg in jih vmešamo k orehom.

In tako imamo vse sestavine pripravljene in se lotimo zlaganja potice.

Žal mi celotnega postopka ni uspelo poslikati. Stvar pa gre nekako takole:

  1. Testo razvaljamo – potrudimo se, da dobimo pravokotnik v velikosti dveh pekačev oz. malenkost večje.
  2. Testo položimo v pekač. Pomembno je, da je dno popolnoma prekrito. Lahko prekrijemo tudi robove, če smo razvaljali dovolj veliko testo.
  3. Prvo plast kvašenega testa premažemo s polovico skutinega nadeva.
  4. Na skutin nadev položimo čokoladni biskvit.
  5. Čokoladni biskvit premažemo s celim orehovim nadevom.
   6. Čez orehov nadev položimo bel biskvit.
    7. Bel biskvit premažemo s preostalo skuto.
    8. Skuto prekrijemo s preostalim kvašenim testom.
    9. Kvašeno testo premažemo z enim stepenim jajcem in z daljšo iglo (ali palčko za ražnjiče) večkrat prebodemo potico.
Pečemo jo dobre pol ure na 180°C. Vmes jo bo najverjetneje potrebno pokriti, da na vrhu ne porjavi preveč. Ampak, če upoštevamo mojo babi, šele po 20 minutah peke, da ne pade dol!