GoT: Zgodnjepoletne sadne pite

Jeyne je zazehala: “Imamo kaj limoninega peciva?” Sansi ni bilo všeč, da jo je prekinila, a morala je priznati, da se ji zdi limonino pecivo zanimivejše kot večina dogajanja v prestolni sobani. “Poglejva”, je rekla. V kuhinji nista našli limoninega peciva, sta pa našli polovico mrzle jagodne pite in to je bilo skoraj enako dobro. Pojedli sta jo na stolpnih stopnicah, se hihitali in opravljali ter delili skrivnosti in ko je Sansa tisto noč odšla spat, se je počutila skoraj tako poredna kot Arya.

got4 Continue reading →

In vino veritas.

V vinu je resnica, ali bolje, če ga malce preveč popiješ, boš povedal marsikaj po pravici. Vsaj tako  pravijo. Vino in alkoholne pijače na splošno niso nekaj, kar bi konzumirala pogosto ali v velikih količinah. Čeprav moram priznati, da sem prav uživala, ko so nas lani (prav v tem času, če se ne motim) povabili v Smrekarjev hram na večhodno martinovo večerjo, ki so jo pripravili po predlogih blogerjev in drugih uporabnikov družabnih omrežij. Večerje se še danes rada spomnim, ker je bila res vrhunska. In prav takšno je bilo tudi vino, ki ga je k vsaki jedi skrbno izbral vinar znamke Vipava 1894.

Ampak to je bilo lani. Za letošnje martinovo smo dobile bormašince #kuhaM nalogo oz. izziv, da pripravimo nekaj z vinom. Naj bo to jed ali pijača. Ker vina navadno nimam doma, z njim le redko kaj kuham ali kako drugače ustvarjam. Zato smo bormašince pri tem izzivu za pomoč prosile internet in našle tale zanimiv recepttortice s čebulo v vinu in s kozjim sirom

1

Continue reading →

Pica? Pita? Pitca. In knjige.

Knjige. Zelo imam rada knjige. No, do konca sedmega razreda OŠ res nisem marala brati. Najbrž zaradi prisile in obveznosti. Potem pa se je nekaj zgodilo (ni skrivnost, samo ne vem, kaj) in sem začela brati kot nora. Najbrž sem največ knjig prebrala v teh nekaj sledečih letih. Seveda obvezne literature še vedno nisem marala preveč, ker sem bila uporna najstnica. Ne more mi biti všeč nekaj, kar je v šoli obvezno. Se ne spodobi. 🙂 Na faksu me je upornost nekoliko minila, saj je bilo obvezne literature na pretek in nekaj nje tudi zelo zanimive. Mi je pa tekom študijskega leta zmanjkovalo časa in volje za branje leposlovja. Sem pa za to izkoristila poletne počitnice, kjer sem se razvajala z manj zahtevnimi mladinskimi knjigami, med njimi je bilo kar nekaj fantazijskih.

 Tudi v zadnjih letih moj interes za branje variira. Kakšno leto preberem veliko knjig, spet drugič ‘se mu ustavi’ in ne morem prebrati niti ene knjige. Tako je bilo celo prvo polovico letošnjega leta. Lotila sem se branja kar nekaj knjig, pa jih enostavno nisem prebrala do konca. Na srečo je tu dopust in morje, kjer si uspem vzeti dovolj časa in imam dovolj motivacije za branje. Tako sem nadoknadila in prišla na 6 prebranih knjig, eno pa pravkar zaključujem. Za motivacijo za naslednjih nekaj mesecev mi je pa bralni izziv, ki sem ga na spletu zasledila pred nekaj dnevi. Knjigo v roke!

035 Continue reading →

Geronimo

Glasba. V meni prebuja različna občutja in jo obožujem, ko me spremlja na moji življenjski poti, ko lahko v njej najdem nekoga, ki je v podobni situaciji, kot sem jaz, nekoga, ki me razume, ki je z mano. Ne glede na vse, glasba je vedno tu. Samo izberem si tisto pesem, ki si jo želim in sem že lahko nekje drugje.

Vem, kamorkoli grem,
najdem te nekje,
kjer oba sva, kot da sva doma.

Pred par dnevi sem sedela v pisarni, odprla sem spletno stran Čedahučijev in začela poslušati njihove pesmi, da bi ena navdahnila za kuhanje po njihovi glasbi. Nisem si najbolje predstavljala, kako bom glasbo spremenila v kosilo, je pa vsekakor pomagalo, da sem bila med poslušanjem lačna. No, ob vsaki pesmi mi niso nemudoma prišli na pamet tisočeri recepti, sem si pa izbrala tisto, ki mi je v tistem trenutku spregovorila, Geronimo. (Najdete jo na njihovi spletni strani, kjer tudi sicer lahko poslušate njihove pesmi.) Ko sem jo še enkrat ali dvakrat poslušala, pa sem razmišljala še o okusih in takrat je začela postajati slika bolj jasna.

057 Continue reading →

Hrustljave palčke vseh okusov

Pravkar sem prišla iz plesnega tečaja, zato ponovno tako pozna objava. Cel dan sem hitela, da sem naredila vse ali skoraj vse, kar sem si danes zadala. Hotela sem speči dve vrsti piškotov, pripraviti grisine, iti v trgovino in nesti v čistilnico stari novi plašč, hkrati sem se želela naužiti sonca po tako dolgem času, tako da mi je pred tečajem enostavno zmanjkalo časa, da vam zaupam tale čisto preprosti recept za grisine, hrustljave palčke, ki jih lahko podarite kot slano darilo za kakšen praznik, jih s seboj prinesete na zabavo ali jih pripravite, ko pričakujete goste. Okuse pa lahko dodajate po vašem okusu in pripravite pravo mešanico raznovrstnih okusov. Edino kar bi opozorila pri tem darilu je to, da najbrž grisini ne bodo dobri čez kakšen teden ali dva, tako da jih pripravite dan prej ali na sam dan obiska/obdarovanja.

033
Continue reading →

Ti si taka buča.

V zadnjem tednu sem bila obsojena na štajersko letovišče. Družinska poglavarja sta svoje riti odnesla v hribe (čeprav ju imam na sumu, da sta večino časa preživela v hotelskem bazenu), mene pa pooblastila v dežurnega vrtnarja in varuško. Nadzor na pelargonijami je neprimerno lažji kot nad dvema najstnikoma. Pojma nimam, kako se lahko kdo prostovoljno odloči za podmladek. Toast in internet, bi bil  tedenski moto brata in bratranca. Prvi mutira, drugi pa namesto smeha po kozje rezgeta. Ampak končno(!) nista več pokonci že pred prvo risanko, ampak vlečeta dreto skoraj do enajste. Pri zaprtem oknu. Razglasila sem manjši čudež, ker se nista zadušila v oblaku vonjav, ki jih oddajajo odraščajoči fantje.

No, je pa zato naoseno vzdušje popravil prihod mojega odraslega fanta, ki se je pogumno spopadel s sistemom železnice in se pricijazil čez slovenske Karpate v moje naročje. So drug drugega malo postrani gledali – mulca sta se spraševala, če bosta tudi onédva nekoč tako kosmata, Poba pa je od njiju hotel wifi geslo. So se zmenili in poskrbeli, da so v naslednjem dnevu videli čim manj.

 
 

Continue reading →