Le Cordon Bleu-ish pita z rumenimi ringloji.

Tale lepotička, ki vam bo danes padla v oči, je nastala po receptu Le Cordon bleu skupnosti. Sledila sem receptu(om), kolikor se je dalo, seveda pa je recept, kot se za šolske učbenike spodobi, napisan res natančno in na pravih mestih oborožen s fotografijami. Sama sem bolj kuharca svobodomiselne nravi, pa sem recept prepisala, na oko premerila čase tam in čase tu, spremenila beli v kokosov sladkor, zmešala več mok skupaj, kar se mi je pač zdelo, da bo zame boljše, pa je nastala tale sladka lepotica. Tisti Francozi tam se križajo in zavijajo z očmi, jaz pa s prsti pobiram drobtinice po krilu. NJam!

cats129

Continue reading →

Princeske …

… ki pa mi bodo hitro pobegnile iz spomina. Eno tako klasično pecivo, ki ga najdemo v popackanem zvezčiču vsake prave gospodinje. Jaz kot precej sistematična oseba imam v glavi en tak mini osebnosti projekt – to je, pripraviti vse tradicionalne slaščice. Kremšnite, doboš torto, saharco, princes krofe, navadne krofe, potico, gibanico, sto tisoč teh raznih peciv obstaja, ki mogoče niti niso najboljše, ampak to je spet odvisno od okusa, so pa precej razpoznavne. No, tudi kremšnite sem nedolgo tega naredila, ampak ker niso bile preveč fotogenične (popravek – jaz sem bila prelena, da bi jih naredila fotogenične), čakajo na ponovitev. Za princeske sem se pa le potrudila.

In ne vem, kaj naj rečem. Paljeno testo ni nekaj meni najljubšega. Ima svoj čar. Ampak tudi profiteroli mi ne gredo v slast. Ne vem. Kakorkoli že, od vsega skupaj me je najbolj impresionirala vanilijeva krema, ki pravzaprav niti ni tako zelo vanilijevega okusa. Sicer je to klasična slaščičarska krema, poznana pod imenom custard ali pa francoskim crème pâtissière. Precej osnovna slačičarska zadeva, uporablja se lahko kot polnilo za pite, torte in druga peciva. Angleška Wikipedia v seznamu sladic, kjer se uporablja, pridno navaja tudi našo kremno rezino. Krema je res okusna, saj jo vsi poznamo, samo malce ji delajo škode tisti praški iz vrečke, ki se samo zmešajo z mlekom in je to kao to. No, pa ni. Tudi puding ni to. Je bolj kremasta, mehka, puhasta, sploh zaradi stepenega beljaka, ki se na koncu vmeša vanjo. Lepo se strdi, lepe strukture je, ni tekoča, ampak vseeno lahka. V prihodnosti imam še namen se malce poigravati s to kremo na takšne in drugačne načine. 
 
Gremo kar lepo k receptu. Aha, že takoj na začetku povem, da sem ga našla na Kulinariki
 
Princes krofi oz. princeske
 
 

Sestavine (za 12 velikih)

Krema
  • 6 dcl mleka
  • 6 žlic sladkorja
  • 4 jajca
  • 4 – 5 žlic ostre moke
  • 1 vanilijev sladkor
Paljeno testo
  • 2 dcl vode
  • 7,5 dag margarine
  • 10 dag gladke moke
  • ščepec soli
  • 3 jajca
 
  • 300 ml sladke smetane
 

Priprava

Najprej se lotimo kreme. Da se bo med tem, ko delamo in pečemo testo, dodobra ohladila in bo tako čas priprave krajši.
Jaz sem naredila takole (na Kulinariki je postopek malce drugačen): mleko sem dala v lonec in ga postavila na štedilnik, da se je pričelo kuhati. Med tem sem ločila rumenjake in beljake. Rumenjakom sem dodala sladkor, moko in vanilijev sladkor ter z ročnim mešalcem na hitro stepla. Ker je zmes precej gosta, sem počasi dodajala 3 žlice že toplega mleka. Po potrebi lahko dodamo še malo mleka, toliko, da je masa kremasta, ne sme pa biti pregosta ali preredka. Med tem, ko čakamo, da mleko zavre, zmes z rumenjaki dobro stepamo. Ko mleko zavre pa zmes vlivamo v vrelo mleko in z metlico dobro mešamo, da ne nastanejo grudice. Na nizkem ognju kuhamo vsaj 10 min, medtem ves čas mešamo, da se krema slučajno ne prime na posodo in prične žgati.
Če imamo kakšnega pomočnika, nam med kuhanjem lahko stepe beljake v trd sneg. Sicer pa to opravimo po tem, ko je krema kuhana. Sneg nato vmešamo v kremo. Kremo lahko pustimo v posodi, v kateri se je kuhala, ali jo preložimo v kakšno bolj plitko in široko posodo, da se bo hitreje strdila. Prekrijemo jo s folijo, da se na kremi med hlajenjem ne maredi “skorjica”.
 
Okej in tako se lahko lotimo paljenega testa. Lepo vam priporočam, če se paljenega testa lotevate prvič, nikar ne berite komentarjev, zapisanih pod tem receptom na strani Kulinarike. Nekateri iz tega testa delajo celo znanost, saj verjamem, da zna biti muhasto, ampak lepo sledite navodilom in nič hudega se nima pripetiti. Jaz sem ga doma delala prvič, pa je uspelo povsem super. Gre pa takole – v posodo damo vodo, sol in kuhamo, dokler ne zavre. Potem dodamo maslo oz. margarino in premešamo, da se stopi. Dodamo moko. Dobro mešamo, na srednjem ognju, dokler se iz mase ne naredi cmok, ki lepo odstopa od posode. Potem ugasnemo štedilnik, naredimo en krog okoli hiše ali bloka, da se testo malce ohladi, nato pa zopet na plan privlečemo bor mašino za punce in začnemo z vmešavanjem jajc v testo. Pozor!, testo mora biti mlačno, sicer bodo jajca ob stiku s prevročim testom zakrknila. Najprej dodamo eno jajce in dobro premešamo oz. stepamo, da je jajce povsem vmešano. Šele, ko je jajce povsem vmešano, lahko dodamo naslednjega in tako naprej. Stepeno maso preložimo v dresirno vrečko in na pekač nabrizgamo kupčke. Jaz sem naredila 12 velikih kupov. Naslednjič bom naredila raje 18 malo manjših. Stvar okusa. Poskusite, da bodo približno enakomerni. Če nimate dresirne vrečke, si pomagajte z žlico. 
 
Ko dajemo pekače v pečico, mora le-ta obvezno biti segreta na 200°C, na dno pa postavite posodico z mrzlo vodo. Paljeno testo pečemo slabe pol ure, vmes nikakor ne odpirajte pečice! Jaz sem pekla na ventilacijski, pa je bilo vse ok. Zna pa se zgodit, da manjše kepice paljenega testa odpihne. Tako da tudi  neventilacijska bo super. Proti koncu pečenja lahko temperaturo pečice že zmanjšamo, ko pa so kepice pečene, pečico odpremo na pol in počakamo nekaj časa, da se temperatura uravna. Prehud temperaturni šok namreč lahko povzroči, da kepice padejo dol. 
 
No, potem je stvar precej enostavna. Ko se krofki ohladijo, jih prerežemo, nabrizgamo kremo, čez po želji še malo sladke smetane, pokrijemo z drugo polovico in potresemo s sladkorjem v prahu.